Trajnostna energija lokalno 016

Trajnostna energija lokalno 016

Drugo strokovno srečanje lokalnih energetskih upravljavcev 016

TRAJNOSTNA ENERGIJA LOKALNO

Kako do skoraj ničenergijskih stavb?

Potekala je 13. septembra 2016 v Ljubljani

Že po letu 2018 naj bi bile vse stavbe v javni lasti skoraj nič energijske, po letu 2020 tudi vse stavbe v zasebni lasti. Ker je za dosego teh ambicioznih ciljev ključna tudi učinkovita in napredna trajnostna energetska obnova stavb v lokalnih skupnostih, javna finančna sredstva pa so vse bolj omejena, vas želi Borzen* pri vaših tovrstnih projektih strokovno podpreti. Zato vas vabimo, da čim prej izkoristite priložnost in se udeležite druge brezplačne praktično usmerjene strokovne konference, ki jo pripravljamo za vas.

Na posvetu ste se:
  • naučili, kako še bolj učinkovito do celovitih prenov in skoraj ničenergijskih stavb,
  • seznanili z dobrimi praksami,
  • se imeli priložnost posvetovati z odločevalci, kot tudi vašimi stanovskimi kolegi,
  • pridobili vpogled v novosti in pričakovane spremembe celovitih trajnostnih prenov stavb.

Dogodek je bil namenjen županom in v občinah pristojnim za energetske projekte (»lokalni ener-getski upravljavci«), ter tudi vodstvenim in strokovnim kadrom ključnih deležnikov, ki so vpeti v lokalno trajnostno energetiko.

Med drugim se boste seznanili z aktualnimi evropskimi praksami in izzivi energetskega pogodbeništva, kot enim glavnih finančnih instrumentov za celovito obnovo stavb.

Oglejte si program

Oglejte si več o energetski prenovi javnih stavb, torej tudi v občinski lasti, ki je državni prioritetni projekt v obdobju 2014 – 2020.
Preberite več o veljavnem akcijskem načrtu za skoraj ničenergijske stavbe   in o veljavni Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. 15. julija pa je bilo objavljeno tudi Povabilo k oddaji vloge prijavitelja za posredovanje predlogov operacij energetske prenove stavb v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja.

 

 

Foto utrinki

 

Govorci


Dr. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Dr. Andreja Cirman je izredna profesorica na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno, pedagoško in svetovalno se ukvarja s področjem nepremičnin, nepremičninskega financiranja in obdavčitve ter je na navedenih področjih objavila mnoge prispevke v uglednih domačih in mednarodnih revijah. Na Ekonomski fakulteti je vse od leta 2011 tudi programska direktorica FELU MBA programa.


Ajda Cuderman, Energetske rešitve Petrol d.d.

Ajda Cuderman (rojena leta 1976), po izobrazbi magistra poslovnih ved, je poslovno pot začela leta 2001 v IT podjetju na področju elektronskega upravljanja z dokumenti, nadaljevala v mednarodnem svetovalnem podjetju na področju upravljanja prodajnih procesov, od leta 2015 pa v Petrolu deluje kot specialist za trženje energetskih rešitev v Sloveniji, na Hrvaškem in Srbiji. Energetske rešitve so od leta 2010 vodilni regionalni ponudnik energetskih in okoljskih rešitev na poslovnih stebrih daljinske energetike, vodovodnih sistemov, učinkovite razsvetljave in energetskega upravljanja objektov. Od marca 2016 je tudi direktorica Eltec Petrol-a d.o.o. v Beogradu, kjer skrbi za implementacijo prvih projektov obnov javnih razsvetljav ter energetske obnove javnih objektov po modelu javno zasebnega partnerstva z vizijo, da tovrstna vlaganja izpolnjujejo najboljše interese tako javnega kot zasebnega partnerja.


Mojca Černelč Koprivnikar, Prosperia

Mojca Černelč Koprivnikar je strokovnjakinja za energetiko, univ. dipl. pravnica, mediatorka, ustvarjalka in voditeljica dogodkov ter predavateljica. V letih 2001–2009 je bila generalna sekretarka in svetovalka direktorja Agencije za energijo ter vodila njeno pravno in splošno službo. Kot pravna strokovnjakinja je sodelovala pri mednarodnem projektu vzpostavitve slovenskega energetskega regulatorja: Podpora regulaciji trgov z električno energijo in z zemeljskim plinom, program Phare. Na Okrožnem sodišču in pri Višjem sodišču v Ljubljani je od leta 2011 pridružena mediatorka in je doslej posredovala v blizu 200 gospodarskih in civilnih sporih. Mojca je od leta 2009 direktorica podjetja Prosperia, izobraževanje, svetovanje, mediacija, d. o. o., in je med drugim vodila številne strokovne dogodke ter omizja v energetiki. Verjame v ustvarjalno, premikalno in povezovalno moč strokovnih dogodkov in vsakogar od nas.

Henrik Glatz

Energetik, raziskovalec in projektant v LEA spodnje Podravje, kjer je odgovoren za razvoj projektnih idej s področja učinkovite rabe energije, integracije OVE in drugih tematik na področju energetike. Pred tem je bil zaposlen v letu 2013 kot projektant v podjetju Varen d.o.o., v obdobju 1997 do 2013 kot vodilni projektant v podjetju Projekta inženiring Ptuj d.o.o. ter v podjetjih IMP Montaža Maribor d.d., Litostroj, Tovarna turbin d.o.o. in Tovarni Motorjev Maribor d.o.o. Je član UO matične sekcije strojnih inženirjev na IZS. Izvedenec na področju strojne stroke pri tehničnih pregledih za pridobitev uporabnih dovoljenj od leta 1997. 23 let delovnih izkušenj pri izdelavi projektnih nalog, idejnih zasnov, idejnih projektov, projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD, izvedbenih načrtov PZI in načrtov izvedenih del PID za vse vrste objektov in komunalne infrastrukture.
Iztok Gornjak, Borzen, d.o.o.

Iztok Gornjak je diplomiral leta 2008 na Fakulteti za strojništvo v Mariboru in je po izobrazbi univerzitetni diplomirani gospodarski inženir strojništva. Trenutno zaključuje doktorski študij na Fakulteti za strojništvo v Mariboru iz smeri Tehniško varstvo okolja. Zaposlen je v družbi Borzen, d.o.o. kot analitik za energetsko področje. Njegovo delo zajema pripravo podlag, razvoj in uvajanje novih produktov in storitev podjetja ter izdelavo analiz, poročil in raziskav za potrebe in naloge Centra za podpore. V preteklosti je sodeloval na številnih projektih na področju lokalnih skupnosti, med drugim pri pridobivanju nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, pri izdelavi razširjenih energetskih pregledov stavb in izdelavi lokalnih energetskih konceptov.


Tomaž Krištof

Rojen 1974 v Mariboru, diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljano leta 2002, od leta 2011 je doktorski študent na isti fakulteti. Do leta 2008 je delal v birojih Reicheberg arhitektura v Mariboru, Sadar+Vuga v Ljubljani in Rojkind arquitectos v Ciudad de Mexicu. Leta 2009 je ustanovil arhitekturni biro Studio Krištof, leta 2012 blagovno znamko DueDiligence Slovenija in leta 2016 soustanovil podjetje Dominum. Leta 2015 je bil kandidat za predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Od leta 2014 deluje kot tehnični sodelavec na seminarju prof. Jurija Sadarja na FA v Ljubljani, od leta 2015 pa kot gostujoči kritik in predavatelj na seminarju prof. Uroša Lobnika na FGPA v Mariboru. Leta 2015 je bil izvoljen v naziv asistenta na FA v Ljubljani. Z doktorsko nalogo »Arhitektura kot jelenje rogovje skupnosti« raziskuje reprezentacijo družb in družbenih skupin skozi arhitekturo ter vpliv te reprezentacije na arhitekturo in arhitekturne sloge. V zadnjih letih se ukvarja z možnostmi celovite prenove stanovanjskih blokov iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja, s čemer je sodeloval na večjem številu konferenc in okroglih miz, v letošnjem letu tudi na arhitekturnem bienalu v Benetkah (v okviru slovenskega paviljona) in na arhitekturnem trienalu v Smalandu na Švedskem.



Rajko Leban, GOLEA

Rajko Leban je direktor Goriške lokalne energetske agencije od leta 2010. Poleg vodenja zavoda je aktivno vpet v številne projekte na področju trajnostne energetike. Pri svojem delovanju je uspešno izvedel številne projekte na področju lokalnih skupnosti, kot so: študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, študije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, akcijski načrti trajnostne energetike, Lokalni energetski koncepti, investicijska dokumentacija za energetsko sanacijo javnih stavb, izobraževanje URE in OVE. Leta 2013 je bil tutor pri mednarodnem projektu BIOTRANSF, program Leonardo da Vinci, in tehnični strokovnjak pri mednarodnem projektu Proforbiomed. Sodeluje na številnih konferencah mednarodnih projektov. Ima dolgoletne izkušnje pri vodenju na vodilnih in vodstvenih mestih v gospodarstvu. Pred tem je bil prokurist v podjetju Eko Les Energetika, vodja proizvodnje v Iskri Avtoelektriki Asing in direktor podjetja Gostol. Ima tudi licenco neodvisnega strokovnjaka za izdajo energetskih izkaznic.






Dr. Karlo Peršolja, Borzen, d. o. o.

Dr. Karlo Peršolja je direktor slovenskega operaterja z električno energijo, družbe Borzen, d.o.o. Ima več kot 30-let izkušenj s področja energetskih trgov, pri čemer izmed svojih dosežkov s ponosom izpostavi umestitev trajnostnega poslovanja v samo bistvo delovanja Borzena, saj verjame, da je rastoča vloga obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter aktivnega mednarodnega sodelovanja ključnega pomena – ne le za slovenski energetski trg, temveč za ljudi in svet v najširšem pomenu. Aktivno sodeluje na različnih domačih in evropskih energetskih projektih ter je član različnih strokovnih združenj, med drugim EuroPex in APEX, poleg tega pa redno predava v slovenskem in evropskem prostoru ter je avtor številnih strokovnih člankov.

mag. Klemen Potisek, Ministrstvo za infrastrukturo

Mag. Klemen Potisek je univerzitetni diplomirani ekonomist. Leta 1999 je magistriral iz poslovodenja in organizacije, oboje je zaključil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno pot je začel v Petrolu, d. d., kot analitik v Sektorju mednarodne finance, nato je bil namestnik direktorja Sektorja nabave, leta 2000 je postal direktor Sektorja veliki kupci, sistem in cene, kjer je bil odgovoren tudi za pripojitve in upravljanje finančnih tveganj. Nato se je kot direktor družbe v tuji lasti lotil njenega poslovnega prestrukturiranja, zagona družbe in svetovanja. Leta 2010 je v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o., postal vodja upravljanja kreditnih tveganj. Je član upravnega odbora Združenja za upravljanje s tveganji SI.RISK, bil je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Premogovnik Velenje, d. d., ter predsednik odbora Kapitalskega vzajemnega sklada Modre zavarovalnice, d. d. V preteklosti je bil član Slovenskega nacionalnega naftnega komiteja in nadzornih svetov Kovina, d. d., Ogrevanje Piran, d. o. o. ter leta 2012 TEŠ, d. o. o. Je član Združenja nadzornikov Slovenije. Med projekti, s katerimi se je ukvarjal, so bili zasnova modela oblikovanja cen naftnih derivatov, projekt oblikovanja 90-dnevnih rezerv naftnih derivatov in optimizacije poslovnih procesov. Pri združenju SI.RISK (član evropskega združenja upravljavcev tveganj FERMA) je bil aktiven pri pripravi evropskega projekta certificiranja upravljavcev tveganj in akreditacije izobraževalnih programov. Nazadnje je v okviru svoje družbe pripravljal temelje sistema odkrivanja in preprečevanja prevar. Ima številne izkušnje pri poslovodenju, ekonomiki investicij, financah, organizaciji poslovanja in upravljanju tveganj, predvsem na področju energetike.



mag. Erik Potočar

Erik Potočar je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir strojništva ter magistriral na Fakulteti za strojništvo napodročju vetrnih turbin. Svojo profesionalno pot je začel v gospodarstvu, od leta 2002 pa v državni upravi na Ministrstvu za znanost in tehnologijo na področju raziskav in razvoja. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za infrastrukturo, Direktorat za energijo, kjer dela na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov.

Barbara Radovan, Direktorat za prostor, MOP

Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, je univ. dipl. inž. arhitekture in je že vrsto let zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor. Več let je vodila pripravo državnih prostorskih načrtov, kjer so bili pripravljeni številni državni prostorski načrti, zlasti za prometne in energetske ureditve državnega pomena, v nadaljevanju pa celotno urejanje prostora na državni ravni. Redno sodeluje pri oblikovanju sistemskih in pravnih rešitev in pri oblikovanju metod in dobrih praks na področju urejanja prostora, zlasti v povezovanju razvojnega načrtovanja, presoj vplivov na okolje in sodelovanja javnosti. Pri svojem delu sodeluje s številnimi akterji pri prostorskem načrtovanju in urejanju prostora. S prispevki s svojega strokovnega področja je sodelovala na številnih slovenskih in mednarodnih posvetih, seminarjih in srečanjih.




Mag. Tilen Smolnikar, Ministrstvo za infrastrukturo


Tilen Smolnikar je strokovnjak na področju projektiranja, inženiringa, vodenja projektovin svetovanja z več kot 10-letnimi izkušnjami na slovenskem trgu in v tujini. V karieri je vodil več projektivnih in inženirskih podjetij v Sloveniji in tujini, med drugim tudi največje projektivno konzorcijsko podjetje v Sloveniji, ki vključuje vse storitve projektiranja, od ideje in umeščanja v prostor, do izvedbe »projekta na ključ«. Izkušnje ima tudi z vodenjem večjih projektov na področju gradbeništva in informatike. Tilen Smolnikar je v kabinetu ministra pooblaščen za vodenje enega prednostnih vladnih projektov, energetske prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti, poleg tega pa vodi projektno pisarno za energetsko prenovo stavb.


mag.Damir Staničić, univ. dipl. ing. strojništva, Institut »Jožef Stefan«

Mag. Damir Staničić ima bogate izkušnje na področju energetskega pogodbeništva. Soavtor je Evropskega kodeksa ravnanja za energetsko pogodbeništvo. Od leta 2007 v okviru številnih evropskih projektovsodeluje pri oblikovanju standardnih postopkov in novih modelov energetskega pogodbeništva ter pri prenosu tovrstnega znanja v Slovenijo. Je nosilec priprave vrste energetskih in okoljskih strateških dokumentov, kot so akcijski načrt za učinkovito rabo energije in akcijski načrt za obnovljive vire energije. Bil je vodilni strokovnjak pri oblikovanju programa energetskega pogodbeništva v okviru »Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v prenove stavb«. Vodil je vrsto mednarodnih projektov na področju financiranja okoljskih naložb ter ukrepov učinkovite rabe energije v okviru EU programa PHARE ter programov Eko sklada. V letih 2002-2007 je vodil projekt Svetovne banke GEF/UNDP v Sloveniji namenjen odstranjevanju ovir za povečano rabo biomase kot vira energije, v okviru katerega je bilo izgrajenih osem sistemov daljinskega ogrevanja.



Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad., Gradbeni inštitut ZRMK

Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad., je diplomirala leta 1984 na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na oddelku za gradbeništvo – konstrukcijska smer. V letih od 1984 do 1993 je bila na UL FGG zaposlena kot mlada raziskovalka in asistentka na predmetnem področju stavbarstvo. Na isti fakulteti je leta 1993 doktorirala na področju toplotnega odziva stavb. Od leta 1994 naprej je zaposlena na Gradbenem inštitutu ZRMK, zdaj kot pomočnica člana uprave za raziskovalno dejavnost in vodja Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo, njeno ožje razvojno področje je trajnostna gradnja. V letih 1997-2012 je bila znanstvena sodelavka na UL FGG.Od leta 2013 dalje kot docentka za predmetno področje upravljanje nepremičnin tudi predava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Je vodja programa usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic, po javnem pooblastilu pristojnega ministrstva za obdobje (2011-2014 in 2014-2019).
Deluje na področju URE in OVE pri novogradnjah in prenovah, skoraj nič-energijskih stavb in trajnostne gradnje. V zadnjih letih je na omenjenih področjih vodila vrsto domačih in mednarodnih raziskovalno razvojnih projektov (v okviru H2020, 7. OP, Inteligentna Energija Evropa, Interreg, COST, EUREKA).Je članica Strokovnega sveta za učinkovito rabo energije pri MZI (2014) in Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za priznavanje poklicne kvalifikacije reguliranega poklica izdelovalca energetske izkaznice (od 2015) pri MZI, sodelovala je v strateškem svetu za učinkovito rabo energije (2009) in strateškem svetu za stanovanjsko gradnjo (2010), oboje pri MOP. Je tudi članica IZS, članica UO GBC Slovenija, članica tehničnega odbora TC Toplota in TC Trajnostna gradnja pri SIST, društev SLOSE, Slovenski E-foruma in ICOMOS.


Prispevki

Zbornik in prezentacije konference si lahko prenesete s klikom na spodnji ikoni.

              

Ključni vsebinski povzetki konference

Kako do uspešne prenove 1,8 miljonov m2 površin javnih stavb do leta 2023?
Ambicije skoraj ničenergijskih stavb v praksi

Da je prihodnost tudi v skoraj ničenergijskih stavbah, pri čemer bi ekonomika naložbe vendarle morala biti ključna pri odločanju o celoviti prenovi stavb, so si bili enotni številni sodelujoči na konferenci Trajnostna energija lokalno, ki jo je že drugič, kot napredno stičišče lokalne energetike, priredil Borzen, slovenski operater trga z elektriko. Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo »Ambicije skoraj ničenergijskih stavb za jutri«, kjer so sodelujoči izpostavili, da se odpira nov investicijski cikel, ki zahteva bolj celovito načrtovanje, vključevanje novih znanj in tehnologij, nova povezovanja, ter tudi nove vire financiranja, pri čemer energetsko pogodbeništvo stopa v ospredje.

Štirinajst govorcev se je skupaj z več kot 100 udeleženci dotaknilo nekaj ključnih izzivov pred katerimi se je znašla celovita energetska prenova stavb v lokalnih skupnostih. Že po letu 2018 naj bi bile vse stavbe v javni lasti skoraj nič energijske, vse nove stavbe pa po letu 2020. Kako doseči te ambiciozne cilje, pri čemer so javna finančna sredstva omejena? To so vprašanja, ki po besedah predstavnika organizatorja, dr. Karla Peršolje, Borzen, motivirajo, da želijo prispevati k delitvi znanj in praks ter spodbujati aktivnosti na področju celovite obnove in skoraj ničeenergijskih stavb. Kot je izpostavil mag. Klemen Potisek iz Ministrstva za infrastrukturo, Borzenova konferenca veliko prispeva prav k dvigovanju zavesti o učinkovitejši rabi energije kot enem temeljnih izzivov Slovenije na energetskem in okoljskem področju; ker so stavbe tiste, ki porabijo kar 40- odstotkov energije in lahko zato pri gradnji stavb in njihovi rekonstrukciji pričakujemo glavne prihranke energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije s povečanjem zahtev glede energetske učinkovitosti stavb. Zato je prvi in najpomembnejši strateški projekt Vlade RS postal prav projekt prenove stavb z velikim multiplikativnim učinkom zniževanja stroškov energije, povečevanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja emisije toplogrednih plinov.

Mag. Tilen Smolnikar iz Ministrstva za infrastrukturo, je povedal, da so se z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb v okviru projekta energetske prenove zavezali, da bodo v obdobju nove finančne perspektive 2014 – 2020 prenovili četrtino vsega stavbnega fonda oz. okrog 22 miljonov kvadratnih metrov stavbnih površin od tega 1,8 milijonov kvadratnih metrov javnih stavb. Za učinkovito rabo energije javnih stavb bo namenjenih 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 miljonov evrov povratnih sredstev. Letni razpisi so že v teku, napovedal je nove razpise in tri vrste novih finančnih inštrumentov; to so posojila javnim in zasebnim lastnikom, inštrument za porazdelitev tveganja in lastniško financiranje ESCO podjetij, ki bodo na razpolago v letu 2017. Po besedah mag. Erika Potočarja iz Ministrstva za infrastrukturo, imamo sprejet Akcijskih načrt za skoraj ničenergijske stavbe za obdobje do leta 2020, ki je določil definicijo in minimalne zahteve skoraj ničenergijske stavbe, trenutno potekajo aktivnost, da se bistvene zahteve za skoraj ničenergijske stavbe predpiše tudi v spremembi Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbi. Dr. Marjana Zavrl Šijanec iz GI ZRMK je izpostavila dilemo ekonomske upravičenosti prenove in vprašanje kompleksnosti celovite prenove stavbe in skoraj ničenergijske prenove stavbe ter zanimivost takšne prenove za financiranje po načelu energetskega pogodbeništva.

Z izzivi učinkovitosti, kakovosti in transparentnosti energetskega pogodbeništva in kakšne so praktične izkušnje z njim v Sloveniji in Evropi, je udeležence seznanil mag. Damir Staničić iz Inštituta Jožef Stefan.. Tomaž Krištof, Studio Krištof arhitekti, je opozoril, da energetske obnove zapečatijo stavbo za nadaljnjih nekaj deset let, zato bi bilo nujno pred odločitvijo natančno preveriti, v kakšnem stanju je stavba, katere so njene pomanjkljivosti in za kakšno vrsto prenove bi se bilo smiselno odločiti, saj je lahko energetska sanacija priložnost za mnoge druge oblike prenov, kot so funkcionalna, prostorska, sanitarna, konstrukcijska, protipožarna in protipotresna.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo »Ambicije skoraj ničenergijskih stavb za jutri«, kjer je dr. Andreja Cirman iz Ekonomske fakultete UL poudarila, da se denar v Evropski uniji vrača na nepremičninsko področje zaradi večje verjetnosti donosnosti, kot npr. v bankah in v obveznicah, velik potencial pa vidi v javno-zasebnem partnerstvu ob tem, da se projekti seveda »morajo splačati«. Rajko Leban, GOLEA je izpostavil, da je pri energetski prenovi potrebno razmejiti, kateri ukrepi so ekonomsko smiselni, kateri pa ne, kot tudi vidi nevarnost, da bi projekti šli naprej zgolj v smeri veljavnih PURES zahtev, ne pa že v smeri ničenergijskih stavb. Koncept energijsko učinkovitih stavb in stavb, ki so proizvajalci energije, predstavlja velik zasuk v iskanju kakovostnih prostorskih rešitev, ki bo v prihodnosti zahteval še tesnejše povezovanje s samim prostorskim načrtom, je poudarila Barbara Radovan iz Ministrstva za okolje in prostor.

Sklepne ugotovitve omizja in udeležencev so bile, da je gradnja in celovita energetska obnova stavb in skoraj ničenergijskih stavb obveza, ki hkrati lahko ponuja številne priložnosti in koristi za danes in jutri. Ekonomska upravičenost bi morala pri tem vendarle igrati ključno vlogo, kot je tudi k tovrstnim projektom potrebno pristopati celostno, upoštevajoč poleg okoljskih in energetskih, tudi funkcionalne in prostorske vidike. Pri tem je izpostaviti, da vse to zahteva bolj integrirano načrtovanje, vključevanje novih znanj in tehnologij, nova povezovanja med projekti in občinami, kot tudi nove vire financiranja, pri čemer energetsko pogodbeništvo stopa v ospredje. 

Pri tem jih lahko podprejo tudi informacije, ki bodo javnosti na voljo kot zaključek projekta demonstracijske obnove večstanovanjskih stavb, ki ga je predstavil Iztok Gornjak iz Borzena.




Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice