Električna energija je eden iz med temeljev sodobnega načina življenja in eden iz med dejavnikov, ki omogoča tehnološki razvoj. Energije ne moremo ustvariti iz nič, tudi izničiti je ne moremo. Lahko jo prenesemo le preko sistemov, iz enega sistema v drugega ter jo v različnih sistemih prepoznamo v različnih oblikah. Lahko jo tudi shranimo.
Tako je razvoj na področju električne energije omogočal tudi razvoj družbe skozi zgodovino. Razvoj je sledil udobnejšemu in kakovostnejšemu bivanju. Danes si le težko predstavljamo življenje in opravljanje vsakodnevnih opravil brez elektrike.
Razvoj skozi zgodovino – od stare Grčije do danes
Že zapisi Talesa iz Mileta iz stare Grčije okoli leta 600 pred našim štetjem kažejo, da so takrat nevede odkrili pojav statične elektrike. Leta 1600 našega štetja se je k raziskovanju elektrike vrnil angleški znanstvenik Gilbert, ki je skoval tudi novo latinsko besedo electricus iz grškega izraza, ki so jo prevzeli vsi drugi jeziki. Besedi elektrika in električni sta se prvič pojavili leta 1646. Drugi evropski raziskovalci elektrike so bili Boyle, ki je odkril delovanje električnega privlaka in odboja v praznem prostoru in Stephen Gray, ki je leta 1729 razdelil snovi na prevodnike in izolatorje. Pieter van Musschenbroek je leta 1745 izumil leidensko steklenico, ki je bila neka izvedba kondenzatorja, ki je omogočila shranjevanje večjih količin elektrike. Leta 1752 je Benjamin Franklin med nevihto spuščal zmaja, nanj je pritrdil kovinski predmet, vrv pa držal z železno kljuko. Tako je odkril, da strele ustvarjajo statično elektriko. Iznajde tudi strelovod.
V 18. stoletju je pomemben tudi James Watt, ki je iznašel parni stroj, kar pa je vplivalo na revolucionarni tehnološki razvoj. Po iznajdi generatorja so parni stroj uporabljali tudi za pridobivanje električne energije. Omembe vreden je tudi Luigi Galvani, ki je dokazal da živčne celice za prenos signalov uporabljajo elektriko. Proti koncu stoletja je treba omeniti še Charlesa Augustina de Coulombo, ki je odkril da med dvema električnima nabojema obstaja sila, ki je privlačna, če sta naboja različno predznačna in odbojna, če sta enako predznačna. Na prelomu stoletja je pomembno omeniti Alessandra Volta, ki je izumil prvo enostavno baterijo kot močan kemični vir električne energije. Po njem se imenuje tudi enota električne napetosti. Kasneje je Davy naredil prvo žarnico z grafitno nitko.
Delovanje velikanov elektrotehnike
V 19. stoletju so delovali velikani elektrotehnike. Leta 1820 Andre-Marie Ampere odkrije, da med dvema bližnjima vodikoma, po katerih teče električni tok deluje magnetna sila. Po njem se imenuje tudi enota za električni tok (amper). V tem stoletju je bil izumljen prvi praktični telefon in tako je z uporabo elektrike omogočen prenos govora. Tu je bil pomemben Bell in njegov asistent Watson. Morse je v tistem času izumil telegraf, kar je pomenilo velik komunikacijski preobrat in prenos informacij. Velik in pomemben preobrat se zgodi z industrijskim obdobjem inovatorja Edisona z Generel Electric družbo. Takrat elektrika postane tudi potrošniška dobrina in s tem sledi razvoj številnih koristnih hišnih in gospodarskih pripomočkov. Edison je v letu 1883 izumil tudi žarnico na ogleno nitko. Tesla in mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Najznamenitejši je njegov več fazni indukcijski elektromotor. Njegov znamenit izum je bil tudi navitje in turbina brez lopatic. V 20. stoletju je potrebno omeniti Einsteina, ki je prvi pojasnil fotoelektrični pojav in odkril, da sta snov in energija enakovredni.
Izgradnja prvih termoelektrarn do prve elektrarne na plimovanje
V obdobju 19. stoletja sta bili zgrajeni tudi prvi termoelektrarni za proizvodnjo električne energije. Ena je bila v New Yorku in druga v Londonu, kjer je bil uporabljen prvi batni motor, kakršnega so do tedaj uporabljale parne lokomotive. V hidroelektrarni v Niagara Falls začnejo uporabljati Teslov električni generator, ki je omogočal elektrifikacijo New Yorka. V 20. stoletju pride do množične uporabe električnih hišnih naprav, kot so radijski sprejemniki, sesalniki, likalniki itd., ki postanejo del vsakdanjika. V laboratoriju Bell so v tistem času izumili tranzistor, polprevodniški elektronski element, s katerimi lahko spreminjamo signale. Prav tako so v istem laboratoriju prvič javno predstavili sončno celico. V sovjetski zvezi prične delovati prva jedrska elektrarna na svetu. Leta 1966 postavijo prvo elektrarno na plimovanje, ki je bila zgrajena na reki v Franciji. Prav tako so bila postavljena prva vetrna polja v ZDA. V Sloveniji je leta 1983 zagnala Nuklearna elektrarna Krško.
Slovenija
Prva javna razsvetljava je bila v Sloveniji vpeljana konec 19. stoletja, kmalu po izumu žarnice na ogleno nitko. Prva električna luč je na Slovenskem zasvetila v Mariboru leta 1883. Začetek elektrifikacije v Ljubljani se je zgodil z prvo elektrarno na parni pogon. Prva luč v Ljubljani je zasvetila leta 1898. Elektriko, ki jo je proizvedla Mestna elektrarna Ljubljana so uporabljali predvsem za javno razsvetljavo. Preobrat se zgodi v začetku 60. let, ko toplarna prevzame proizvodnjo elektrike za celo Ljubljano in njeno okolico. Pred tem v Ljubljani ukinejo tramvaj in začnejo ustavljati Mestno elektrarno. Skozi leta se uvajajo številne novosti na tem področju od uvajanja poslovnega informacijskega sistema, do začetka ozemljevanja SN (1 kV < srednja napetost < 45 kV) nevtralne točke in uvedbo MTK (mrežno tonsko krmiljenje) sistem na 110 kV nivo. V letu 2002 je bila ustanovljena družba Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, katere osnovna dejavnost je inženiring s področja obnovljivih virov. Leta 2007 se je popolnoma odprl trg z električno energijo in to je omogočilo, da so si državljani lahko prosto izbrali dobavitelja električne energije. Leta 2010 postavijo prvo polnilnico za električna vozila.
Za bolj poučen in zanimiv način učenja o tem kdo je izumil elektriko, si oglejte risanke Lepši svet. Le-te na zabaven način popeljejo gledalca skozi svet učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.