Hibridni avtomobili so že nekaj časa sinonim za varčne in okolju prijazne avtomobile, ki s svojo pogonsko kombinacijo motorja na notranje zgorevanje in električnega motorja do določene mere odpravljajo pomanjkljivosti avtomobilov s klasičnimi motorji. A čeprav nekatere avtomobile s hibridnim pogonom lahko označimo tudi kot avtomobile na (delni) električni pogon, to niso čisto pravi električni avtomobili – motor na notranje zgorevanje še vedno porablja fosilno gorivo in proizvaja izpušne pline. A tehnična ideja, ki stoji za hibridnim pogonom, je kljub temu dovolj prepričljiva – motor na notranje zgorevanje je zaradi dodatnega električnega motorja lahko manjši in s tem gospodarnejši, rezultat pa je skupna manjša poraba goriva in manjše količine emisij v ozračju. Ob tem je treba poudariti, da na manjšo porabo goriva ne vpliva zgolj enostavno kombiniranje dveh pogonov, ampak tudi ostale tehnologije, ki so značilne za hibridne avtomobile:
- tehnologija regeneriranja oziroma rekuperacije zavorne energije, ki ob vsakem zaviranju z odvečno energijo prek generatorja polni akumulatorje;
- sistem start & stop, ki prav tako doda svoj kamenček v mozaik manjše porabe goriva;
- pnevmatike z manjšim kotalnim uporom in bolj aerodinamično oblikovano karoserijo idr.
Tehnologija hibridnih pogonskih sistemov je precej raznolika – gre za vzporedne, zaporedne in kombinirane hibridne sisteme.
Pri vzporednem hibridnem pogonskem sistemu sta tako motor na notranje zgorevanje (večinoma bencinski motor) kot električni motor povezana z mehanskim menjalnikom in lahko oba hkrati poganjata kolesa avtomobila. Pri takšnih hibridih električni motor deluje kot dodaten pripomoček bencinskemu motorju – za več zmogljivosti pri pospeševanju in za manjšo porabo goriva pri mestni vožnji, ker se bencinski motor pogosteje ugaša.
Zaporedni hibridni sistemi so bolj zapleteni; pri teh kolesa poganja le električni motor, bencinski motor pa služi kot generator elektrike, ki poganja električni motor ali pa polni akumulatorje. V primerjavi z vzporednimi hibridi imajo zaporedni običajno manjši bencinski motor in zmogljivejše akumulatorje za električni motor.
Pri kombiniranem hibridu pa gre za sistem, ki združuje zaporedni in vzporedni hibridni pogon; tehnično dovršen razdelilnik moči združuje bencinski motor, generator in električni motor, kar pomeni, da kolesa lahko poganja posamično električni motor, bencinski motor ali pa oba hkrati, obenem pa akumulatorje lahko polni bencinski motor, ali ob zaviranju generator. Zaradi razdelilnika moči lahko bencinski motor deluje neodvisno od hitrosti avtomobila, razdelilnik pa deluje tudi kot brezstopenjski menjalnik.
Poleg teh poznamo še priključne oziroma »plug-in« hibride z vgrajenimi večjimi in zmogljivejšimi akumulatorji, ki se lahko polnijo prek vtičnice iz električnega omrežja. Hibridni pogonski sistem je praviloma enak kot pri drugih hibridih (zaporednih ali kombiniranih), tisti z večjimi akumulatorji, ki jih lahko polnimo tudi od zunaj, pa omogočajo precej daljšo vožnjo na le električni pogon.
Francoski koncern PSA (Peugeot S. A.) ponuja dizelski hibridni sistem, ki je po načinu delovanja vzporedni hibrid, le da je motor na notranje zgorevanje dizelski motor. To naj bi bila dobra rešitev, saj so dizelski motorji v osnovi gospodarnejši od bencinskih in kombinacija z električnim motorjem bi morala prinesti še dodatne prihranke pri porabi energije. Posebnost hibridnega sistema koncerna PSA je, da je električni motor nameščen na zadnji osi in da poganja le zadnji kolesi – tako so ti avtomobili z električnim pogonom pridobili tudi štirikolesni pogon.
V splošnem drži dejstvo, da so hibridni avtomobili dražji od primerljivih avtomobilov z običajnimi motorji, saj imajo kompleksnejšo tehnologijo in zmogljivejše akumulatorje. Doslej je zato veljalo, da so hibridni avtomobili, namenjeni tistim, ki cenijo sodobno tehnologijo in so zanjo pripravljeni doplačati.