Kaj je energetska revščina?
Energetska revščina se pojavi v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, ki zaradi socialne stiske ne morejo primerno ogrevati stanovanja in pokriti drugih energetskih storitev, kot so topla voda, razsvetljava in podobno, po sprejemljivi ceni. Ena izmed opredelitev energetske revščine je tudi ta, da naj bi bila energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 odstotkov svojih prihodkov. Poznamo še pojem skrite energetske revščine, o kateri govorimo, kadar gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo svojo porabo energije.
Ker je energetska revščina zelo kompleksen pojav, pri kateri enotne in mednarodno sprejete definicije energetske revščine še nimamo, z nobenim kazalnikom ni mogoče v celoti zajeti vseh njenih vidikov. Zato se za spremljanje tega pojava v zadnjih letih priporoča uporaba več različnih kazalnikov in temu sledi tudi priporočilo Evropske komisije o energetski revščini.
Najpogosteje prizadeta gospodinjstva so tista s slabšim ekonomskim položajem (upokojenci, brezposelni, družine in posamezniki, ki so odvisni od socialne pomoči), katerih domovi so običajno energetsko neučinkoviti oziroma slabo izolirani in opremljeni s potratnimi napravami.
Na pojav najbolj vplivajo dohodki, cene uporabljenih energentov ter poraba energentov, ki je sicer odvisna od energetske učinkovitosti stanovanj in navad stanovalcev.
Energetska revščina v Sloveniji
V slovenski zakonodaji je energetska revščina opredeljena kot kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.
V času energetske draginje bodo gospodinjstva v potencialnih razpisnih dokumentacijah kot energetsko revna opredeljena s pomočjo podrobnejših dokazil, kot so:
- materialna ogroženost z odločbo o denarni socialni pomoči, odločbo o varstvenem dodatku ali drugim dokazilom, s katerim se izkazuje, da je dohodek nižji od praga tveganja revščine;
- nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva z energetsko izkaznico ali drugim strokovnim dokumentom, ki neodvisno dokazuje energijsko učinkovitost bivanjskih prostorov, ali z izjavo energetskega svetovalca, da je stanovanje nizko energetsko učinkovito;
- neustreznost bivanjskih razmer s fotografijo in izjavo gospodinjstva;
- velik delež izdatkov za energijo glede na razpoložljivi dohodek gospodinjstva z listinami, ki izkazujejo finančno mesečno stanje gospodinjstva.
V letu 2019 je bila v Sloveniji stopnja tveganja revščine po podatkih SURS 12-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243.000 prebivalcev Slovenije, od tega največ upokojencev, sledijo jim delavno aktivno prebivalstvo in brezposelni. V letu 2019 je bila stopnja tveganja socialne izključenosti 14,4 %.
Med gospodinjstvi v Sloveniji si v letu 2018 niso zmogli zagotavljati primerno toplega doma 4 % gospodinjstev (v letu 2019: 3 %). Pri plačevanju stanovanjih stroškov, kjer se upoštevajo stroški vode, komunalnih storitev, odvoza odpadkov, elektrike in stroški ogrevanja (ne upošteva se najemnina in vračilo hipoteke), je v 2018 najmanj enkrat zamujalo 12 % gospodinjstev (v 2019: 10 %). Nizke absolutne izdatke za energijo je v letu 2018 imelo 12 % gospodinjstev (to so lahko rezultat velike energetske učinkovitosti stanovanj ali kažejo na skrito energetsko revščino, kar pomeni da gospodinjstva omejujejo svojo porabo energije). Visok delež izdatkov za energijo v dohodku je v letu 2018 imelo 17 % gospodinjstev (to pomeni, da gospodinjstvo daje prednost izdatkov za energijo pred drugimi izdatki).
Energetsko revna so torej tista gospodinjstva, katerih dohodek je nižji od praga tveganja revščine, hkrati pa imajo nadpovprečno visoke izdatke za energijo. Izračuni kažejo, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 takih okoli 35.000 ali 4 % gospodinjstev.
Podatki SURS za leto 2019 kažejo, da je od vseh 243.000 oseb pod pragom tveganja revščine bilo 90.000 upokojencev (18,2 % od vseh upokojencev), 40.000 delovno aktivnih (4,5 % od vseh delovno aktivnih), 40.000 brezposelnih (43,6 % od vseh brezposelnih), 41.000 mladoletnih otrok (10,5 % vseh otrok) in 32.000 drugih oseb (18,9 % od vseh nezmožnih za delo, gospodinjstvo, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
Velik vpliv tako na število delovno aktivnega prebivalstva, kot tudi posledično na povečanje stopnje energetske revščine je imela epidemija covida-19, ki je pustila posledice na trgu dela. Število delovno aktivnih se je znižalo marca 2020. Konec junija 2020 je bilo na trgu dela za približno 14.000 manj delovno aktivnih oseb, kot jih je bilo v februarju 2020.
Epidemija je imela vpliv tudi na porabo električne energije. Raba električne energije v gospodinjstvih v prvih šestih mesecih 2020 v vseh mesecih, razen v maju, višja kot v istem obdobju prejšnjega leta. Glede na iste mesece v letu 2019 je bila razlika največja v novembru 2020, ko je bila poraba večja za 13 % v primerjavi s preteklim letom, druga največja poraba energije pa je bila v marcu 2020, ko je bila za 9 % večja kot v marcu 2019. Razlike v porabi električne energije v gospodinjstvih so bile lahko v precejšnji meri posledica spremenjenih razmer, ki jih je povzročila epidemija, saj je v tem času veliko ljudi ostajalo doma (zaradi dela od doma, čakanja na delo, zaprtja šol).