Pri ravnanju z odpadki se moramo držati hierarhije, ki nam jo narekujeta evropska direktiva o odpadkih in nacionalna zakonodaja. Obe zapovedujeta osredotočenje na zmanjševanje količin, sledita ponovna uporaba in snovna reciklaža, šele nato pride na vrsto energijska izraba in za njo odlaganje.
vir: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/odpadek_je_vir_surovin/
Povprečni komunalni odpad v Sloveniji ima kurilno vrednost med 8 in 12 MJ/kg. Po tej lastnosti ga lahko primerjamo s svežim lesom ali lignitom, ki ga kopljemo v Velenju.
Za zdaj v Sloveniji še vedno prevladuje postopek odstranjevanja odpadkov, kamor spada tudi odlaganje odpadkov. Nekatere regije so v zadnjih letih uspešno uvedle snovno izrabo ter mehansko in biološko obdelavo odpadkov, na nacionalnem nivoju pa večina odpadkov še vedno nepredelanih potuje neposredno na odlagališče. Zaradi tega narašča skupna emitirana količina toplogrednih plinov z odlagališč. Ta je posledica mikrobiološke aktivnosti odlagališč, ki je raztegnjena na več desetletij, od tega pa so odvisne tudi emisije toplogrednih plinov.
Izkoriščanje energije odpadkov je energetsko in okoljsko upravičeno, pri čemer moramo izpolniti vse zakonske zahteve, ki so določene za postopke termične obdelave odpadkov. Sproščeno toploto je treba uporabiti za proizvodnjo elektrike, tople vode za ogrevanje in morda tudi hladne vode za hlajenje.
Količina energije v odpadkih, ki jih na leto ustvari povprečna slovenska družina, je takšna, da bi z njo lahko vse leto zagotavljali ogrevanje manjše družinske nizkoenergijske hiše.
Prenehanje statusa odpadka
Različni vidiki opredelitve odpadka se med seboj ne bi smeli zamenjevati, hkrati pa je po potrebi treba uporabiti ustrezne postopke, na eni strani za stranske proizvode, ki niso odpadki, ali na drugi strani za odpadke, ki prenehajo biti odpadki. Za razjasnitev nekaterih vidikov opredelitve odpadka je treba pojasniti:
- kdaj so snovi ali predmeti, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja takšnih snovi ali predmetov, stranski proizvodi in ne odpadki. Odločitev, da neka snov ni odpadek, se lahko sprejme le na podlagi usklajenega pristopa, ki se redno posodablja, in kadar je to skladno z varstvom okolja in zdravja ljudi. Če je uporaba stranskega proizvoda dovoljena z okoljskim dovoljenjem ali splošnimi okoljskimi predpisi, pri čemer splošni škodljivi vplivi na okolje in zdravje ljudi niso pričakovani; predmet ali snov se lahko šteje za stranski proizvod le, če so izpolnjeni določeni pogoji.
- kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, in sicer z določitvijo meril za prenehanje statusa odpadka, ki zagotavlja visoko raven varstva okolja ter koristi okolju in gospodarstvu; možne kategorije odpadkov, za katere so oblikovane specifikacije in merila za prenehanje statusa odpadka, med drugim predstavljajo gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, nekateri pepeli in žlindre, odpadne kovine, agregati, pnevmatike, tekstil, kompost, odpadni papir in steklo. Da bi se doseglo prenehanje statusa odpadka, je lahko postopek predelave enostaven – npr. pregled odpadkov, da se ugotovi, ali izpolnjujejo merila za prenehanje statusa odpadka.
Nekateri odpadki lahko prenehajo biti odpadki, ko so predelani, vključno z recikliranjem, in izpolnjujejo določena merila, ki bodo oblikovana v skladu z naslednjimi pogoji:
- snov ali predmet se običajno uporablja za določene namene;
- za to snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;
- snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za določene namene ter izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode, in
- uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.
Pogoji po potrebi vključujejo mejne vrednosti za onesnaževala in upoštevajo vse možne škodljive okoljske vplive snovi ali predmeta.
Razširjena odgovornost proizvajalca
Razširjena odgovornost proizvajalca (angl. Extended Producers Responsibility – EPR) je opredeljena kot odgovornost za proizvod v celotnem življenjskem ciklu proizvoda, vključno z ravnanjem po izteku njegove življenjske dobe.
Z opredelitvijo odgovornosti proizvajalcev za proizvod, ko ta nastane odpadek, so postavljene tudi osnovne zahteve po zmanjševanju nastajanja odpadkov, zmanjšanju porabe naravnih virov ter povečanju recikliranja.
V 8. členu Direktive o odpadkih je opredeljeno, da imajo države članice za namen ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za fizične ali pravne osebe velja razširjena odgovornost proizvajalca. Države članice pri uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca:
- upoštevajo tehnične izvedljivosti in ekonomsko smiselnost,
- splošne okoljske in družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi,
- spoštujejo potrebo po zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga
V 14. členu Direktive o odpadkih je določeno, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krije proizvajalec proizvoda ali pa si stroške delijo distributerji. Določijo lahko, da je za ureditev ravnanja z odpadki v celoti ali delno odgovoren proizvajalec proizvoda (člen 15).
EPR je orodje, ki proizvajalce zavezujejo k fizični in/ali finančni odgovornosti za izdelek v celotnem življenjskem krogu, torej tudi po tem, ko pri potrošniku izdelek postane zgolj odsluženo blago. Koncept EPR je določen v splošnih pogojih v evropski zakonodaji, ki med drugim pravi, da je uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca eno od sredstev za podporo oblikovanju in proizvodnji blaga, ki v celoti upošteva in podpira učinkovito rabo virov v njihovem celotnem življenjskem krogu, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, demontažo in recikliranjem. Običajno gre za embalažo, odslužene baterije, vozila, elektronske naprave, snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, barve, ostanke pesticidov, farmacevtske izdelke, rabljeno olje, izrabljene gume itd.
V letih 2006 in 2007 so bili v Sloveniji sprejeti ali dopolnjeni predpisi, ki uvajajo pristop »povzročitelj plača« in razširjeno odgovornost proizvajalcev za naslednje tokove odpadkov: odpadno embalažo, odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, in odpadno električno in elektronsko opremo. V letu 2008 je bila s predpisi uvedena razširjena odgovornost proizvajalcev še za odpadne baterije in akumulatorje, odpadne nagrobne sveče ter odpadna zdravila, v letu 2009 pa za izrabljene avtomobilske gume. Po izteku obstoječih koncesijskih pogodb je predvidena uvedba razširjene odgovornosti proizvajalcev tudi za izrabljena motorna vozila.
Uvedene so bile tudi okoljske dajatve za onesnaževanje okolja: zaradi uporabe mazalnih olj, zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev), zaradi nastajanja odpadne embalaže (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih nagrobnih sveč), zaradi nastajanja izrabljenih gum ter zaradi odlaganja odpadkov.
Zanimivosti
Uporabne kovine, ki jih je mogoče reciklirati iz mobilnega telefona:
vir: DOWA Eco-System Co., Ltd, http://www.coden.jp/rare-metal/use.html
Izločanje redkih kovin iz pepela z rešetke po sežigu odpadkov
vir: U.S. Geological Survey, Reston, Virginia, 2010.
Reciklaža železa in aluminija iz pepela z rešetke pri sežigu odpadkov
vir: http://biomassmagazine.com/articles/8153/maximizing-metal-recovery
Razširjena odgovornost proizvajalca (angl. Extended Producers Responsibility – EPR) je opredeljena kot odgovornost za proizvod v celotnem življenjskem ciklu proizvoda, vključno z ravnanjem po izteku njegove življenjske dobe.
Z opredelitvijo odgovornosti proizvajalcev za proizvod, ko ta nastane odpadek, so postavljene tudi osnovne zahteve po zmanjševanju nastajanja odpadkov, zmanjšanju porabe naravnih virov ter povečanju recikliranja.
V 8. členu Direktive o odpadkih je opredeljeno, da imajo države članice za namen ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za fizične ali pravne osebe velja razširjena odgovornost proizvajalca. Države članice pri uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca:
- upoštevajo tehnične izvedljivosti in ekonomsko smiselnost,
- splošne okoljske in družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi,
- spoštujejo potrebo po zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga
V 14. členu Direktive o odpadkih je določeno, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krije proizvajalec proizvoda ali pa si stroške delijo distributerji. Določijo lahko, da je za ureditev ravnanja z odpadki v celoti ali delno odgovoren proizvajalec proizvoda (člen 15).
EPR je orodje, ki proizvajalce zavezujejo k fizični in/ali finančni odgovornosti za izdelek v celotnem življenjskem krogu, torej tudi po tem, ko pri potrošniku izdelek postane zgolj odsluženo blago. Koncept EPR je določen v splošnih pogojih v evropski zakonodaji, ki med drugim pravi, da je uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca eno od sredstev za podporo oblikovanju in proizvodnji blaga, ki v celoti upošteva in podpira učinkovito rabo virov v njihovem celotnem življenjskem krogu, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, demontažo in recikliranjem. Običajno gre za embalažo, odslužene baterije, vozila, elektronske naprave, snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, barve, ostanke pesticidov, farmacevtske izdelke, rabljeno olje, izrabljene gume itd.
V letih 2006 in 2007 so bili v Sloveniji sprejeti ali dopolnjeni predpisi, ki uvajajo pristop »povzročitelj plača« in razširjeno odgovornost proizvajalcev za naslednje tokove odpadkov: odpadno embalažo, odpadna fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, in odpadno električno in elektronsko opremo. V letu 2008 je bila s predpisi uvedena razširjena odgovornost proizvajalcev še za odpadne baterije in akumulatorje, odpadne nagrobne sveče ter odpadna zdravila, v letu 2009 pa za izrabljene avtomobilske gume. Po izteku obstoječih koncesijskih pogodb je predvidena uvedba razširjene odgovornosti proizvajalcev tudi za izrabljena motorna vozila.
Uvedene so bile tudi okoljske dajatve za onesnaževanje okolja: zaradi uporabe mazalnih olj, zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil, zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev), zaradi nastajanja odpadne embalaže (v okviru le-te tudi zaradi nastajanja odpadnih nagrobnih sveč), zaradi nastajanja izrabljenih gum ter zaradi odlaganja odpadkov.