Pogodbeno zagotavljanje energije

Pogodbeno zagotavljanje energije

V Sloveniji in Evropi se pojavljajo različne oblike pogodbeništva, vse zaradi prilagoditve potreb naročnikov pri doseganju želenih učinkov.

S pogodbo o zagotavljanju energije izvajalec prevzame naloge načrtovanja, financiranja, vgradnje in obratovanja in vzdrževanja naprav za proizvodnjo in dobavo energije. Naročnika oskrbuje z dogovorjeno količino toplote, elektrike in hladu, ustrezne kakovosti, po dogovorjeni ceni. Pogodba ureja tudi vprašanje lastništva naprav, porazdelitve tveganj, zavarovanja ter izvedbe in obračunavanja izvajalčeve storitve dobave energije. Po preteku pogodbe lahko preidejo naprave v primeru stavb v javni lasti v lastno upravljanje, upravljanje javne službe ali pa se z razpisom ponovno izvede projekt pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo. Doba trajanja pogodbe pri tem praviloma ustreza ekonomski dobi koristnosti tehničnih naprav in v večini primerov znaša od 10 do 15 let, lahko tudi manj.

Obveznosti naročnika v predmetnem razmerju

  • prenos lastništva na določenih naročnikovih prostorih ali delih stavbe, potrebnih za izvedbo pogodbe in podelitev ustrezne služnosti za dostop do prostorov, ki so potrebni za izvedbo del, ali drugo ustrezno stvarnopravno razmerje (npr. stavbna pravica), vse v korist izvajalca;
  • druge obveznosti naročnika do izvajalca, ki so potrebne za izvedbo del (elektrika na gradbišču, čiščenje zunanjih naprav v zimskem času, zavarovanje objekta, telekomunikacijski dostop za prenos podatkov, ...);
  • obveznost plačila za dobavljeno energijo po dogovorjeni ceni.

Bistvena sestavina pogodbe o zagotavljanju energije je trajanje pogodbe, ki načeloma ustreza ekonomski dobi koristnosti tehničnih naprav in v večini primerov znaša od 10 do 15 let, lahko tudi manj ali več. Treba je poudariti, da je izvajalec, s tem ko je prevzel nalogo oskrbe naročnika z energijo, prevzel tudi tveganje za doseganje prihrankov, saj iz njih refinancira celotno izvedbo investicije v tehnološko opremo in vse stroške za delovanje vgrajene opreme. Zaradi tega so med obveznosti, ki jih ima izvajalec, uvrščene tudi naloge, ki zajemajo načrtovanje, financiranje, vgradnja, obratovanje in nadzor, saj si izvajalec le s celovitim pregledom in ustreznim načrtovanjem lahko prilagodi dolžino trajanja pogodbe. Trajanje pogodbe torej določa gospodarski vidik pogodbenega odnosa.

Pred sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju energije je treba urediti prekinitev obstoječih pogodbenih odnosov naročnika do dosedanjih dobaviteljev energije (dobava toplote, elektrike, plina), saj dobava energije preide pod okrilje izvajalca. Izvajalec naročniku izstavlja račune za storitve, ki so predmet pogodbe, v katero pa so vključeni stroški naložbe in ostali fiksni stroški ter, zaradi nihanja cen energije na trgu, spreminjajočih se stroškov dobave toplote, elektrike in hladu, vključno s stroški obratovanja in vzdrževanja. Zaradi specifičnega strokovnega znanja in svojega položaja na trgu lahko izvajalec naročniku pogosto zagotavlja ugodnejše cene energije, kot bi znašali stroški oskrbe z energijo v lastni izvedbi naročnika, seveda pa je to treba preveriti za vsak primer posebej.

S pogodbo o zagotavljanju oskrbe z energijo se izvajalec praviloma zaveže

  • oskrbovati s toploto in električno energijo dogovorjeno skupino stavb in porabnikov, priključenih na dogovorjenih odjemnih mestih;
  • oskrbo s toploto in električno energijo vršiti z ukrepi OVE/URE ali SPTE z ustreznim letnim izkoristkom;
  • zagotoviti vse naložbe in storitve, potrebne za obratovanje sistema ogrevanja, skupaj z načrtovanjem, pridobitvijo potrebnih dovoljenj, dobavo, vgradnjo in pripravo za obratovanje, vključno z vso koordinacijo in financiranjem;
  • skrbeti za in vzdrževati sistem za dobavo toplote in elektrike (vključno z vsemi popravili naprav in čiščenjem dimnika);
  • skleniti zavarovanje za vgrajeno opremo in sicer v obsegu, v katerem sistem ne more biti vključen v naročnikovo zavarovanje stavb;
  • zagotoviti odpravo motenj na napravah za oskrbo z električno energijo v skladu veljavnimi standardi na tem področju;
  • zagotoviti varnost obratovanja, zanesljivost oskrbe z energijo, zagotoviti dobavo energije pod splošnimi pogoji, zagotoviti redno in trajno obratovanje ter predpisano kakovost in cene dobavljene energije oziroma storitev ter varovanje okolja (energetska učinkovitost).

Naročnik se s pogodbo praviloma zaveže

  • plačevati dobavitelju oskrbo s toploto in električno energijo glede na mesečne odčitke po merilnikih;
  • v korist izvajalca podeliti ustrezne stvarnopravne pravice na obstoječi kotlovnici in ostali infrastrukturi za potrebe oskrbe z energijo;
  • dobavitelju omogočiti dostop do vseh naprav in izvedbo vseh del, ki so potrebna, da dobavitelj izpolni svoje obveznosti;
  • po dogovoru z dobaviteljem ob pravem času prekiniti pogodbe za oskrbo z energijo z obstoječim dobaviteljem energije;
  • izpolniti druge obveznosti zaradi zagotovitve pogojev izvedbe pogodbenih obveznosti naročnika (ustrezna opremljenost kotlovnice, hladna voda, čiščenje dovozne poti in zunanjih naprav, zagotovitev elektrike na gradbišču, ...);

Z investicijo, ki bo izvedena v okviru pogodbe o zagotavljanju energije, so povezana tudi tveganja. Tveganje na strani naročnika je v osnovi samo v izbiri ustreznega partnerja oz. izvajalca. V skladu s tem pa naročnik že v postopku izbire opredeli pogoje rabe objektov in stavb in specifične zahteve (temperatura, osvetlitev, čas obratovanja oziroma uporabe itd.). Določena odstopanja ali spremenjene okoliščine morajo biti predvidene in vključene v pogodbo (kot je npr. upad šolarjev zaradi upada populacije v območju in s tem tudi spremenjena raba stavb ali objektov, ki so predmet pogodbe), saj se lahko na račun tega ustrezno spremeni dinamika in obseg porabe energije in s tem doba trajanja pogodbe. Prav tako se s pogodbo opredeli tveganje, ki je povezano s spremembo cen energentov (cena elektrike na trgu, naftnih derivatov ali zemeljskega plina).

Prednosti predmetnega modela

  • Izvajalec na svoje stroške izvede projekt namesto naročnikov javnega sektorja, katerih možnosti za prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so omejene. Pogodbeništvo pogosto omogoči izvedbo naložb, do katerih drugače ne bi prišlo zaradi omejenih finančnih sredstev.
  • S pogodbo je zagotovljeno zmanjšanje porabe energije zaradi povečanja energetske učinkovitosti. Izvajalec oceni, kolikšne prihranke je mogoče v posameznem primeru doseči in razvije primerno tehnično rešitev za njihovo doseganje. Višino prihranka stroškov za energijo izvajalec naročniku zagotavlja s pogodbo. Izvajalec s pogodbo dodatno zagotavlja tudi določen obseg naložb z določeno naložbeno strukturo in ustrezne standarde kakovosti.
  • Za naročnike iz javnega sektorja zmanjšanje stroškov za energijo obenem pomeni tudi zmanjšanje obremenitve proračuna, ki lahko nastopi že v času izvajanja glavne storitve projekta ali pa najkasneje po preteku veljavnosti pogodbe.
  • Za razliko od tradicionalne izvedbe energetsko učinkovitih projektov tehnično tveganje, ki je povezano z vgradnjo, načinom obratovanja in še posebej pa z zanesljivostjo naprav, ki jih vgradi in upravlja izvajalec, v celotnem času trajanja pogodbe prevzame izvajalec. Operativni tveganji, kakršno sta tveganje uporabe stavbe, ki se navezuje na možno spremembo namembnosti stavbe, in cenovno tveganje, ki je povezano z vplivom možne spremembe cen energije na pogodbeno dogovorjeno vrednost zmanjšanja stroškov za energijo, praviloma ostajata v domeni naročnika.
  • Izvajalec zagotavlja vse storitve, ki so potrebne za pripravo in izvedbo celovitega projekta v objektih ali stavbah naročnika, vključno z dolgoročnim spremljanjem prihrankov projekta.
  • Okolju in podnebju prijaznejše ravnanje z energijo. Z vgradnjo učinkovitejših naprav se zmanjša poraba energije in s tem emisije v okolje. Okoljske koristi se pri tovrstnih projektih v primerjavi s klasično izvedbo energetsko učinkovitih projektov tudi lažje spremlja in meri.

Med slabosti uvrščamo dolgoročnost pogodb. Pogodbe za zagotavljanje prihranka energije se sklepajo za daljša časovna obdobja od 10 do 15 let, lahko tudi več. V času trajanja pogodbe je naročnik vezan na enega samega izvajalca, s čimer se zmanjšajo njegove možnosti za sklepanje drugih pogodb. Za uspešnost projekta je zaradi dolgoročnosti sklenjene pogodbe bistvenega pomena, da pogodbenika dobro sodelujeta in učinkovito rešujeta vse morebitne nastale težave.

 

Vir: Smernice za energetsko pogodbeništvo

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice