Potek projekta energetskega pogodbeništva

Dobra priprava projekta je osnovni pogoj za njegovo uspešno izvedbo. Samo s skrbnim načrtovanjem projekta in pripravo kvalitetnih podatkov se lahko pripravi razpis za energetsko pogodbeništvo, na osnovi katerega se lahko pričakujejo kakovostne in konkurenčne ponudbe.

Večina evropskih držav se spopada s težavami pri obnovi stavbnega fonda. Javni sektor ima namreč v lasti veliko število objektov in energetske infrastrukture, ki je zaradi starosti energetsko zelo potrošna in v veliko primerih dotrajana. V letu 2010 je bila sprejeta prenovljena direktiva EPBD (2010/31/EU), ki upošteva cilje »20–20–20 do 2020« evropske podnebno-energetske politike in tudi pri stavbah zahteva znaten prispevek k 20-odstotnemu zmanjšanju emisij CO2, k 20-odstotnemu povečanju energetske učinkovitosti in k 20-odstotnemu deležu obnovljivih virov energije (OVE) v primarni energetski bilanci. Sprejeta je tudi Direktiva 2012/27/EU, ki zavezuje države članice, da od 1. januarja 2014 naprej vsako leto prenovijo najmanj 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb.

Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije se je v zadnjih letih razvilo in posodobilo. Postalo je pomemben instrument, ki omogoča prenovo stavb v projektih javno-zasebnega partnerstva. Zasebna podjetja za energetske storitve (Energy Service Company; ESCO ) izvajajo ukrepe učinkovite rabe energije v pogodbenem obdobju, njihov finančni vložek v operacijo pa se poplača z doseženimi zajamčenimi prihranki. Po koncu pogodbenega obdobja postanejo prihranki in nova infrastruktura last naročnika. Energetsko pogodbeništvo je tako zmagovalna formula za oba partnerja, javnega in zasebnega.

V prispevku je predstavljen pilotni projekt energetskega pogodbeništva po t.i. modelu Golea-Marie, Občine Brda, ki je za namen celovite prenove občinske stavbe predala Petrolu d.d. Ljubljana (pogodbenik) v upravljanje, v smislu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, tri objekte, in sicer občinsko upravno stavbo na Dobrovem, kjer je sanacijo izvedel pogodbenik, OŠ Dobrovo, kjer je bila izvedena sanacija preko javnega razpisa LS-1, in POŠ Kojsko, kjer je sanacijo občina izvedla preko projekta OVE v Primorskih občinah – Švicarskega prispevka.

Model energetskega pogodbeništva Golea – Marie

GOLEA je bila ustanovljena v letu 2006 s podporo programa »Intelligent Energy Europe», ki spodbuja ustanovitev mreže lokalnih energetskih agencij po celotnem prostoru EU. 
Kot Energetska agencija primorskih občin se je razvila v nepogrešljivo institucijo v svojem okolju.
Poslanstvo Agencije GOLEA je izboljševanje energetske učinkovitosti, pospeševanja uporabe obnovljivih virov energije in energetsko opismenjevanje za doseganje energetske samooskrbe Primorske.

Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) Nova Gorica, ki je bila s sklepom občinskega sveta Občine Brda pooblaščena za izvajanje nalog energetskega upravljavca, je izkušnje pri prenovi javne razsvetljave Občine Brda nadgradila in pripravila model energetskega pogodbeništva za celovito energetsko sanacijo stavb.

Gre za inovativen pristop, ki ga je agencija Golea razvila v sklopu strateškega projekta MARIE (MED programme) za spodbujanje celovite energetske sanacije stavb, ki niso ekonomsko zanimive za ponudnike energetskih storitev (ESCO) – pogodbenike. Princip tega modela je v tem, da javni partner, ki ima omejena lastna sredstva, najprej pridobi vsa možna nepovratna sredstva, preostala potrebna sredstva pa pridobi kot vložek pogodbenika v projekt.

Značilnosti modela energetskega pogodbeništva GOLEA – MARIE:

• Občina kot investitor preko javno-naročniškega razmerja izvede ukrepe URE, za katere je pridobila nepovratna sredstva ter ob tem odda koncesijo oziroma pogodbo za opravljanje energetskih storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in/ali oskrbe z energijo.
• Občina tako sama zagotovi sredstva za celovito prenovo, se pri tem kot investitorka poteguje za pridobitev nepovratnih sredstev na javnih razpisih in je kot lastnica in investitorka soudeležena pri prihrankih energije.
• Po izvedbi ukrepov URE preda objekt/objekte v upravljanje pogodbeniku, ki izvaja energetske storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in/ali oskrbe z energijo.
• Na podlagi izključne in posebne pravice opravljanja energetskih storitev v pogodbenem obdobju plača pogodbenik (koncesionar) občini (koncendentu) dajatev v enkratnem znesku, s katero si občina zapre finančno konstrukcijo izvedenih ukrepov URE, gre torej za model BTO – Build-Transfer-Operate. 

Pilotni primer občina Brda

Občina Brda kot relativno majhna lokalna skupnost težko zagotavlja lastna sredstva za doseganje energetsko-podnebnih ciljev, zato se zelo angažira za pridobivanje nepovratnih sredstev, s katerimi bi zastavljene cilje dosegla.

Za potrebe celovite energetske sanacije javnih stavb je občina Brda za Osnovno šolo in vrtec (OŠ) Dobrovo pridobila sredstva iz Kohezijskega sklada preko razpisa Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter sredstva Švicarskega prispevka za podružnično šolo in vrtec (POŠ) Kojsko, vendar je bila želja občine, da energetsko sanira vse svoje stavbe, med njimi tudi dotrajano občinsko stavbo iz leta 1945.

Slika: OŠ in vrtec Dobrovo	Leto izvedbe energetske sanacije: 2013–2014 Ukrepi: Energetska sanacija ovoja stavbe Zamenjava stavbnega pohištva Sanacija strehe Montaža sprejemnikov sončne energije za ogrevanje sanitarne vode Zamenjava obstoječih kotlov s kotli na lesno biomaso Zamenjava obtočnih črpalk Vgradnja termostatskih ventilov Centralni nadzorni sistem
Slika: POŠ in vrtec Kojsko	Leto izvedbe energetske sanacije: 2012–2014 Ukrepi: Zamenjava obstoječih kotlov s kotli na lesno biomaso Energetska sanacija ovoja stavbe Zamenjava stavbnega pohištva Sanacija strehe Vgradnja termostatskih ventilov Centralni nadzorni sistem

Tabela: Vrednost investicij in viri financiranja celovite energetske sanacije OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko

Za celovito energetsko sanacijo občinske stavbe ni bilo možno pridobiti nobenih nepovratnih sredstev. Upoštevajoč dejstvo, da občina ni imela lastnih virov za celovito energetsko sanacijo svoje občinske stavbe, se je odločila, da izvede sanacijo po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije preko pogodbenika, izbranega na podlagi postopkov oddaje naročila skladno z veljavno zakonodajo na tem področju.



Slika: Občinska stavba pred sanacijo

Ker se je izkazalo, da je doba vračanja sanacije ovoja občinske stavbe predolga, da bi bila zanimiva za pogodbenika, ki bi sanacijo izvedel po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov, se je rešitev našlo v tem, da se je v upravljanje po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije oddalo OŠ Dobrovo, POŠ Kojsko in občinsko stavbo na Dobrovem v enem paketu in tako skupne dosežene prihranke namenilo za izvedbo načrtovanih ukrepov URE tudi na občinski stavbi.

Ključno pri izvedbi ukrepov URE po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije je torej doseči prihranke, ki bodo v pogodbenem obdobju pokrili vse stroške izvedbe ukrepov ter kasnejšega upravljanja (obratovanja in vzdrževanja). Ravno tako je bil cilj občine Brda, da vsa tveganja doseganja prihrankov pri energiji prenese na pogodbenika, ki je kot podjetje za energetske storitve kompetentno, da se postavljeni cilji tudi dosežejo.

Izvajanje pilotnega projekta

Decembra 2013 je Občinski svet Občine Brda sprejel Akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Energetska sanacija in pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije v javnih objektih Občine Brda«, na podlagi katerega je občina pristopila k pripravi študije izvedljivosti javno-zasebnega partnerstva ter pripravi in objavi razpisne dokumentacije za pridobitev pogodbenega partnerja.

V marcu 2014 je bila objavljena razpisna dokumentacija, 30. junija 2014 je naročnik prejel ponudbo ponudnika Petrol d.d. Ljubljana. Po pregledu ponudbe je naročnik avgusta 2014 sprejel odločitev o oddaji naročila in izdal upravno odločbo, s katero je izbranemu ponudniku podelil koncesijo za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije. Pogodba je bila podpisana 30. septembra 2014.

Slika: Občinska stavba Občine Brda po izvedenih ukrepih

Ukrepi: Izvedba kontaktne toplotnoizolacijske fasade Izolacija mansarde objekta Zamenjava stavbnega pohištva Vgradnja toplotne črpalke z namestitvijo ventilatorskih konvektorjev za ogrevanje in hlajenje prostorov, vključno z odstranitvijo vseh obstoječih neuporabnih strojnih instalacij Prenova notranje razsvetljave in sanacija električnih instalacij zaradi spremembe ogrevalnega vira Centralni nadzorni sistem

Koncesijska pogodba je sklenjena za obdobje 15 let, koncedent (Občina Brda) je že v tem času udeležen pri prihrankih, po preteku koncesijske dobe pa preidejo vsi prihranki na koncedenta. Koncesionar (Petrol) je pričel z izvedbo ukrepov URE na občinski stavbi decembra 2014, ter dokončal v aprilu 2015. S 1. majem 2015 se je pričelo obdobje pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije.

Poleg navedenih ukrepov URE na občinski stavbi pa je pogodbena obveza koncesionarja tudi izvedba oz. dograditev celotne potrebne infrastrukture, namenjene energetskemu upravljanju stavb in nadzoru nad izvajanjem projekta oz. doseganjem prihrankov.

Tabela: Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije – vrednost ukrepov URE in predvideni prihranki na objektih Občine Brda v koncesijski dobi

Z vplačilom koncesijske dajatve je Občina Brda zaprla finančno konstrukcijo za izvedbo energetske sanacije POŠ Kojsko in tako zmanjšala lastno udeležbo na projektu. Kot rezultat vsekakor lahko štejemo dejstvo, da se bo raba energije na vseh treh objektih zmanjšala z 815 MWh/leto na 560 MWh/leto, kar predstavlja prihranek v višini 255 MWh/leto oz. 49.641 €, s katerimi se med drugim tudi poplača investicija v celovito energetsko sanacijo občinske upravne stavbe na Dobrovem.

Tabela: Pričakovani letni prihranki energije zaradi celovite energetske sanacije javnih stavb Občine Brda

Nadaljnji razvoj modela

Energetsko pogodbeništvo povezuje naložbene in obratovalne postopke. Skladno z dobro prakso (npr. v Nemčiji) je tovrsten trg potrebno spodbuditi na več ravneh, in sicer na strani naročnikov, na strani ponudnikov storitev energetskega pogodbeništva in na strani institucij, ki merijo učinke prihrankov. Poleg pravnih in institucionalnih vidikov je zelo pomemben element tudi razvoj in vzpostavitev ustrezne finančne oziroma garancijske sheme, ki bi spodbudila vključitev poslovnih bank v financiranje tovrstnega projektnega javno-zasebnega financiranja.

Glede na izredno slab investicijski potencial javnega sektorja, da bi lahko sam izvajal projekte trajnostne energetike v smislu večje energetske učinkovitosti ter ob upoštevanju dejstva, da ustreznega finančnega potenciala ni niti pri ponudnikih teh storitev v Sloveniji, bi bilo nujno potrebno uvesti ustrezne mehanizme energetske učinkovitosti preko finančnih oziroma garancijskih shem za implementacijo modela energetskega pogodbeništva, tudi zato, ker se finančni trg za pridobitev ugodnih finančnih virov preko komercialnih bank iz dneva v dan bolj zaostruje.

V okviru tega ukrepa bi preko ESCO banke ali ESCO sklada v sodelovanju s poslovnimi bankami vzpostavili možnosti izvajanja finančnega inženiringa za spodbujanje investicij v energetsko učinkovitost na podlagi energetskega pogodbeništva, kjer se investicije financirajo na račun bodočih prihrankov. V ukrep je možno že sedaj vključiti pomoč in vire financiranja EIB – European Investment Bank preko različnih programov, kot sta npr. ELENA in JESSICA ter sredstva nacionalnih, regijskih, lokalnih proračunov in sredstva evropske kohezijske politike.

Pomemben vidik energetskega pogodbeništva je seveda tudi nadzor nad izvajanjem, ki mora biti strokoven in predvsem neodvisen ter mora omogočati, da imata obe pogodbeni stranki transparenten in korekten pregled nad izvajanjem pogodbe. V tem smislu lahko pomembno vlogo odigrajo lokalne energetske agencije s svojimi strokovnimi kadri.

Vir: Goriška Lokalna Energetska Agencija, Nova Gorica