Emisije CO₂ (podatki za leto 2019, vir: SURS)

V RS nastane letno 15.650 Gg CO₂.

12.342 Gg CO₂ Gospodarstvo in javne ustanove

3.308 Gg CO₂ Gospodinjstva

Kaj je ogljični odtis

Ogljični odtis (odtis CO2 ali po angleško »carbon footprint«) je seštevek vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, država, dogodek, proizvod ali storitev. Določitev ogljičnega odtisa, ki ga izražamo v tonah CO2 (pri neposrednih izpustih CO2) oziroma v tonah CO2 ekvivalenta (kadar upoštevamo izpuste vseh toplogrednih plinov), pomeni družbeno odgovornost posameznika ali organizacije in je lahko prvi korak v načrtovanju zmanjševanja emisij v okolju.

Ogljični odtis je sestavljen iz vsote neposrednega ali primarnega ogljičnega odtisa (prevoz, poraba energentov, poraba elektrike, …) in posrednega ali sekundarnega ogljičnega odtisa (hrana in pijača, rekreacija, finančne storitve, …).

Neposredni ogljični odtis je merilo toplogrednih plinov, nad katerimi imamo neposreden nadzor, npr. izgorevanje fosilnih goriv, poraba elektrike itd. Posredni ogljični odtis pa je merilo za emisije, nad katerimi imamo le posreden nadzor, nastajajo pa v celotnem življenjskem ciklu dobrin, ki jih uporabljamo. Naše potrošništvo sorazmerno prispeva k povečanju oziroma zmanjšanju skupnega ogljičnega odtisa.

Za koga in kako je relevanten

Praktično vse človeške dejavnosti povzročajo izpuste CO2, ki je najpomembnejši toplogredni plin in katerega posledica so podnebne spremembe. Z uporabo elektrike, proizvedene v termoelektrarnah na fosilna goriva, s sežiganjem plina in kurilnega olja za ogrevanje, z vožnjo v avtomobilih z bencinskim ali dizelskim motorjem ter z ostalimi dejavnostmi je vsak posameznik odgovoren za emisije CO2.

Tako za podjetja in organizacije iz različnih gospodarskih panog kot za državo in posameznike ima izračun ogljičnega odtisa precejšnjo praktično vrednost, saj predstavlja objektiven izračun vplivov na okolje (kakšno stopnjo okoljske učinkovitosti na področju toplogrednih plinov smo dosegli) in omogoča:

• upravljanje z izpusti CO2 (določanje najpomembnejših virov, načrtovanje ukrepov za zmanjšanje izpustov, spremljanje izpustov);
• zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov;
• zmanjšanje stroškov;
• izbiro okolju prijaznejših proizvodov ali storitev;
• zavezanost k dobrim okoljskim praksam;
• izpolnitev zahtev odjemalcev (naročnikov, kupcev, zaposlenih idr.);
• enostavno primerjavo podjetij in izdelkov;
• potrebne vhodne podatke za odločanje pri nabavi, izbiri materialov, razvoju proizvodov, v proizvodnji idr.

Podjetja oz. organizacije se za izračun ogljičnega odtisa najpogosteje odločajo zaradi naslednjih razlogov:

• z izpusti želijo natančneje in bolje upravljati – zmanjševati izpuste in s tem zmanjševati stroške;
• želijo se izogniti tveganjem zaradi cene fosilnih goriv in ogljika;
• želijo se primerjati s podjetji oz. organizacijami v svojem sektorju oz. panogi (vzpostavitev konkurenčne prednosti – trajnostno pozicioniranje);
• izračun oglijičnega odtisa uporabljajo kot sredstvo za komuniciranje z javnostjo, s čimer krepijo vrednost blagovne znamke, optimizirajo dobaviteljsko verigo in ustvarjajo tržne prednosti (»zeleni marketing«).

Izračun ogljičnega odtisa je zanimiv zlasti za podjetja s področja gradbeništva in tehničnih izdelkov ter podjetja, ki delujejo v energijsko intenzivnejših panogah. Predvsem v tujini je veliko zanimanja za tovrstne izračune tudi na področju prehrambne industrije (podobno se v prihodnosti pričakuje tudi v Sloveniji). Podjetja se za izračune odločajo z različnimi nameni. Z namenom promocije se najpogosteje odločajo tista podjetja, ki izdelujejo izdelke višjega kakovostnega razreda ali izdelke, pri katerih poudarjajo okoljevarstveno noto. Pogosto pa nekatera podjetja v izračun ogljičnih odtisov in njihovo zmanjševanje emisij CO2 »prisilijo« tudi njihovi naročniki.

Izračun ogljičnega odtisa je tako lahko koristen pripomoček za vzpostavljanje celovitega sistema okoljskega upravljanja organizacije. Za podjetje oz. organizacijo je dejanski namen izračuna ta, da prepozna področja svoje dejavnosti, ki so najbolj energetsko potratna in okolju škodljiva. Šele nato lahko načrtuje prioritetne korake za doseganje največjih učinkov pri povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. Vendar pa je računanje ogljičnega odtisa smiselno samo, če mu sledi tudi resnična zavezanost in delovanje za zmanjševanje izpustov in izboljšanje učinkovitosti.