Petdesetodstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v proizvodni mešanici in razširitev elektroenergetskih omrežij do leta 2030 bi v državah jugovzhodne Evrope (JVE) obenem zmanjšala stroške elektroenergetskega sistema in povečala varnost oskrbe. S tem bi rešili tudi problem, da se več kot polovico električne energije v regiji proizvede v podnebju škodljivih elektrarnah na lignit, ki jih bo treba v naslednjih nekaj letih zamenjati, razkriva nova analiza, ki jo je objavil nemški think tank Agora Energiewende.

Analiza z modeliranjem prikaže, da bi lahko povpraševanje po električni energiji v letu 2030 zadostili z okoli 60-odstotnim zmanjšanjem premogovnih zmogljivosti in sočasno podvojitvijo vetrnih in fotovoltaičnih zmogljivosti.

»Države jugovzhodne Evrope bodo v naslednjih letih tako ali tako veliko vlagale v nove proizvodne zmogljivosti, saj bodo morale nadomestiti zastarele elektrarne. Naša analiza prikazuje, da bo to najbolj izvedljivo z vetrnimi parki in sončnimi elektrarnami, ki bi jih dopolnili z nekaj hidroelektrarnami in plinskimi elektrarnami,« je dejal direktor evropske energetske politike pri Agora Energiewende Matthias Buck.

Pomemben dejavnik pri pospeševanju tranzicije v JVE »je dejstvo, da bo treba do leta 2030 nadomestiti okoli 50 odstotkov obstoječih premogovnih in lignitnih proizvodnih zmogljivosti, saj te ne dosegajo emisijskih standardov,« izpostavijo avtorji analize ter dodajo, da bodo OVE v JVE torej zavzeli 50 odstotkov proizvodnje (v primerjavi s 55 odstotki v Evropi).

»Skoraj 70 odstotkov obnovljive energije v JVE bo izhajalo iz vetrne in sončne proizvodnje, saj ima regija odličen potencial za tovrstne obnovljive vire,« pravijo avtorji, ki menijo, da bosta črni premog in lignit do leta 2030 pokrivala manj kot 25 odstotkov povpraševanja po električni energiji v JVE.