Kako privarčevati

Kako privarčevati

Senčila in svetila

Senčila in svetila

Senčila

Pravilna uporaba senčil tako pozimi kot poleti omogoča ugodnejše bivalne pogoje ter precejšen prihranek energije. Poleti senčila učinkovito preprečujejo prekomerno segrevanje prostorov ter hkrati omejujejo uporabo klasičnih klimatizacijskih sistemov, pozimi pa poskrbijo za dodatno izolacijo (preprečujejo izgubo toplote). Vsa senčila do neke mere zmanjšajo toplotno prehodnost oken, ki jo merimo s pomočjo U-vrednosti (nižja kot je U-vrednost, manjša je toplotna prehodnost).

Najpogosteje uporabljene vrste senčil:

  • rolete,
  • žaluzije,
  • lamelne zavese (vertikalne žaluzije),
  • pliseji (plise zavese) in roloji,
  • tende ali markize,
  • komarniki,
  • polkna,
  • folije,
  • screen senčila.

Rolete so večinoma zunanje senčilo in omogočajo največjo toplotno in zvočno izolacijo. Namenjene so popolni zatemnitvi prostorov, svetlobne zareze med lamelami pa omogočajo zračenje in rahel prodor svetlobe v prostor. V zadnjem času so aluminijaste rolete, polnjene s poliuretansko peno, izpodrinile cenovno ugodnejše lesene in tiste iz PVC.

Žaluzije so narejene iz aluminijastih ali lesenih lamel različnih širin in debelin. Lahko so zunanje ali notranje, namesti pa se jih lahko tudi med stekla. Njihova prednost je, da lahko z vrtenjem lamel nadzorujemo količino in smer svetlobe, ki prodira v prostor. Zunanje aluminijaste žaluzije so zelo dobra zaščita pred vdorom toplote v prostor.

Lamelne zavese ali vertikalne žaluzije so na posebni karnisi viseči tekstilni trakovi, ki so primerni za zasenčenje velikih steklenih površin (dnevne sobe, poslovni prostori, ...), pa tudi poševnin in polkrožnih odprtin. Zaradi enostavne uporabe in vzdrževanja lahko povsem nadomestijo klasične zavese. Prav tako iz tekstila so narejeni roloji, ki so lahko prosto viseči na stropu ali steni, lahko pa so pritrjeni tudi na okvir okna v aluminijasti kaseti in so vodeni v aluminijastih vodilih.

Plisirana zavesa ali plise je notranje dekorativno senčilo, izdelano iz gubanega finega platna in omogoča zasenčitev vseh steklenih površin. Od vrste oziroma prosojnosti platna je odvisna prepustnost svetlobe in toplote – za južno stran objekta so najprimernejši enostransko metalizirani materiali, ki odbijajo sončne žarke.

Tende in markize so sezonsko zunanje senčilo in so primerne za senčenje balkonov in teras, markizolete pa tudi za senčenje okenskih odprtin. Narejene so iz impregniranega platna, ki ne prepušča vode in sončnih žarkov. Vgradijo se na fasado, strop ali ostrešje, lahko pa se jih postavi tudi na samostoječe ogrodje.

Screen senčila so senčila višjega cenovnega razreda, ki se namestijo na notranjo ali zunanjo stran oken. Zmanjšujejo toplotni učinek in hkrati omogočajo prepustnost svetlobe v prostor, zato so primerna za vse dnevne prostore. Ponujajo visoko stopnjo toplotne izolacije, koliko svetlobe prepuščajo, pa je odvisno od izbire platna, od polprosojnih do zatemnilnih.

 

Svetila

Ko se soočimo s potrebo po hlajenju bivalnih prostorov, je smiselno naprej razmisliti, kako zmanjšati samo pregrevanje stavbe. Zato je že pri projektiranju objekta treba upoštevati pravilno izbiro zasteklitve in senčil, saj lahko s tem prihranimo tudi do 80 % energije, potrebne za ohlajanje prostorov. V ustrezno zastekljenem in izoliranem objektu potrebujemo v povprečju 50 % energije za ogrevanje in hlajenje stavbe na temperaturo, primerno za udobno in kakovostno bivanje, drugih 50 % energije pa potrebujemo za prezračevanje bivalnih prostorov. Najboljša rešitev za preprečevanje poletnega pregrevanja stavb so zunanja senčila, med tem ko je hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev sicer dobra, a cenovno precej draga rešitev.

Sistemi za hlajenje prostorov:

  • klimatske naprave
  • konvektorsko hlajenje
  • radiatorsko hlajenje
  • hladilne grede
  • stropno hlajenje
  • stensko hlajenje
  • talno hlajenje
  • hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev

V največji meri se za reševanje problema s hlajenjem stanovanja uporabljajo klimatske naprave. Takšna rešitev je sicer tehnično učinkovita, vendar pa finančno in ekološko gledano ni najbolj sprejemljiva. Poleg tega, da zaradi obratovanja klimatske naprave plačujemo višje stroške porabljene elektrike, ne pripomoremo niti k varčevanju z energijo in posledično ohranjanju in varovanju okolja. Najboljša rešitev so (fiksna) zunanja senčila, ki preprečijo prehod UV žarkov in s tem toplote skozi zastekljene površine v notranjost stavbe. Znano je, da je zunanji sistem senčenja dva in večkrat učinkovitejši od senčil v notranjosti ali medstekelnem prostoru.

Drugi način, kako v poletnem obdobju zagotoviti ustrezne toplotne razmere v stanovanjih, je nočno prezračevanje oziroma hlajenje. Da čim bolj obdržimo nižje nočne temperature v stanovanju, moramo zjutraj zapreti okna ter zastekljene površine ustrezno zasenčiti pred sončnim sevanjem.

V primeru, da v stanovanju nimamo vgrajenega prisilnega prezračevanja in nimamo možnosti za vgradnjo centralne klimatske naprave, si lahko pomagamo z lokalnimi hladilnimi napravami. V zadnjih letih se je zelo razširil način hlajenja (in filtriranja zraka) z deljivimi (angl. split) sistemi, ki se največkrat uporabljajo za hlajenje enega prostora. Izraz »split« označuje naprave, ki so sestavljene iz notranje in zunanje enote. Za hlajenje večjih bivalnih prostorov se je uveljavil sistem multi-split, kjer je možen priklop do pet notranjih enot na eno zunanjo enoto. Naprava za hlajenje je ločena na dva dela, zunanjo in notranjo enoto, ki sta med seboj povezani z dobro izoliranimi cevmi, po katerih se pretaka hladivo. Obstajajo tudi sistemi, ki omogočajo delno vlaženje zraka, določene izvedbe lokalnih hladilnih naprav pa razen hlajenja omogočajo tudi ogrevanje (hladilna in grelna moč je od 2 do 20 kW, pretok zraka znaša od 10 do 2500 m3/h, obstajajo tudi izvedbe hladilne moči od 0,7 do 6,5 kW, ki so namenjene za posamična stanovanja in individualne zgradbe). Novejši sistemi split in multi-split imajo do 17 % nižjo porabo elektrike v primerjavi z ostalimi klasičnimi napravami za hlajenje prostorov.

Večje hiše lahko hladimo s centralnimi hladilnimi sistemi, ki imajo hladilnik vode in ventilatorske konvektorje v posameznih prostorih. Ventilatorski konvektor nadomesti radiator in deluje povsem samostojno (samostojna regulacija temperature v prostoru). Konvektorje lahko priključimo na toplovodni kotel ali toplotni prenosnik, da lahko pozimi tudi grejejo. V tem primeru govorimo o centralnem ogrevanju in hlajenju.


Povezave
Dokumenti
Povezani članki
 

Theme picker

Varčujte

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice