Novice

Novice

Evropska komisija: Slovenija mora povečati porabo OVE, predvsem vetra

Trenutna mešanica energijskih virov v Sloveniji predstavlja izziv za proces razogljičenja, je v najnovejšem poročilu o Sloveniji zapisala Evropska komisija. Poudarila je, da je za dosego ciljev EU na področju razogljičenja ključnega pomena povečanje porabe nacionalnih obnovljivih virov energije, predvsem vetra.

Poročilo kaže, da je delež nafte in naftnih derivatov v bruto domači porabi energije leta 2017 znašal 34 %, delež̌ jedrske energije 22 %, sledila so trdna goriva in obnovljivi viri (14 %) ter zemeljski plin (10 %). Z domačimi viri je bila v letu 2017 pokrita polovica potreb Slovenije po energiji.

V letu 2017 je bil primarni vir proizvodnje električne energije jedrska energija (39 %), sledili pa so premog in obnovljivi viri, zlasti hidroenergija (29 %).

A za dosego ciljev EU na področju razogljičenja je v Sloveniji ključnega pomena povečanje porabe nacionalnih obnovljivih virov energije, predvsem vetra, je poudarila Komisija.

»Raziskave kažejo, da je v državi dovolj vetra, da bi bilo mogoče izkoristiti naložbe v vetrno energijo in učinkovito uvesti tehnologijo za izkoriščanje vetrne energije (GIZ vetrne energije, 2019),« pravi Komisija.

»Trenutno je v pripravi osem nacionalnih prostorskih načrtov. Projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov podpira tudi slovenska Agencija za energijo z obstoječo shemo zagotovljenih odkupnih cen. S podpiranjem tovrstnih pobud v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta bi bilo mogoče povečati izvedljivost projektov in spodbuditi nadaljnje naložbe,« navaja Komisija in omenja, da je za Slovenijo doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za energijo iz obnovljivih virov »zajetna naloga«.

»Delež̌ obnovljivih virov energije v bruto porabi končne energije se je zmanjšal z 22,4 % v letu 2013 na okoli 21,1 % v letu 2018, cilj pa je doseči 25 %. Po najnovejši oceni napredka pri doseganju ciljev za leto 2020 glede obnovljivih virov energije Slovenija zaostaja za načrtovanim napredkom za obdobje 2017–2018. Prekinitev podpore uporabi obnovljivih virov med letoma 2014 in 2016 je upočasnila njihovo razširjanje,« pravi Komisija.

»Tradicionalni obnovljivi viri energije, kot sta les in hidroenergija, predstavljajo večino obnovljivih virov energije v državi. Slovenija je po rabi virov, kot so vetrna, sončna in geotermalna energija, blizu dna lestvice držav članic EU. Politike na področju energije iz obnovljivih virov, ki se trenutno izvajajo, ter nove pobude se zdijo nezadostne, da bi do leta 2020 spodbudile zahtevani obseg iz povsem domačih virov,« dodaja Komisija.

Komisija prav tako omenja, da je načrtovano povečanje deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030 prav tako »omejeno. Tako v Strategiji razvoja Slovenije 2030 kot v osnutku celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je zastavljen cilj povečanja deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030, ki je zgolj za 2 odstotni točki višji od cilja za leto 2020. To je 10 odstotnih točk manj od 37-odstotnega deleža, ki je rezultat uporabe formule iz uredbe o upravljanju energetske unije«.

»Usklajevanje kompromisov med prehodom na čisto energijo in ohranjanjem narave v Sloveniji je zahtevna naloga. Slovenija ima veliko možnosti za uspešen prehod na čisto energijo. Vendar se sooča tudi z okolijskimi omejitvami. Njena naravna dediščina je izredno bogata, saj je več kot 38 % njenega ozemlja zaščitenih (npr. v okviru programa Natura 2000), kar je pomemben element cilja trajnostnega razvoja št. 15. Kot del prehoda na čisto energijo bodo potrebna posebna prizadevanja za zaščito redkih in ogroženih vrst ter habitatnih tipov na teh območjih. Oceniti je treba vsak projekt in načrt posebej, da se zagotovi, da ne bi škodovali celovitosti zadevnega območja. Pri tem so še posebej pomembni preudarno načrtovanje in okolijske presoje, saj je delež habitatov in vrst, za katere se stanje ohranjenosti ocenjuje kot neugodno, naraščal na račun habitatov in vrst v ugodnem stanju ohranjenosti,« je v poročilu o Sloveniji zapisala Komisija. Ugotavlja, da medtem ko že obstajajo nekatere ustrezne strategije, kot sta Strategija razvoja Slovenije 2030 ali trajnostna urbana strategija, pa za zdaj še ni srednje- ali dolgoročne strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, za prehod na zeleno energijo ali postopno opuščanje premogovništva.

 

Komisija opozarja tudi, da »odsotnost jasnega in predvidljivega okvira za naložbe v razogljičenje energetskega sektorja povečuje tveganje nasedlih naložb«.

»V zadnjih letih so bile izvedene znatne naložbe v nov blok elektrarne, ki za proizvodnjo električne energije in toplote uporablja premog. Hitro padajoči stroški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in potreba po ambicioznem razogljičenju energetskega sektorja bosta zagotovo vplivali na vzdržnost takih nedavnih naložb. Približno 30 % električne energije v Sloveniji se proizvede v termoelektrarnah, 25 % skupne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije teh termoelektrarn pa je mlajših od 5 let (proizvodnja električne energije v bloku 6 v Šoštanju se je začela leta 2016),« pravi Komisija.

Medtem ko je plinska in električna infrastruktura dobro razvita, »težave v zvezi s shranjevanjem in operativnimi vprašanji pri medomrežni povezanosti ostajajo«.

»Električna medomrežna povezanost v Sloveniji je že nad vsaj 10 %, pričakovanimi za leto 2020, in nad minimalnim ciljem 15 % za leto 2030. Krepitev energetskih medomrežnih povezav s Hrvaško in Madžarsko bi lahko omogočila rešitev obstoječih operativnih vprašanj. Poleg tega je obstoječa infrastruktura Slovenije za shranjevanje energije premalo razvita in zato ne izpolnjuje potreb v zvezi z nepovezano lokalno proizvodnjo obnovljivih virov energije. V osnutku energetskega koncepta Slovenije je shranjevanje energije opredeljeno kot ena od prednostnih nalog države,« pojasnjuje Komisija.
Poudarja tudi, da sta v Sloveniji »zelo zaskrbljujoči« nizka snovna produktivnost in visoka energetska intenzivnost.

Prometni sektor veliko prispeva k izpustom ogljikovega dioksida in onesnaževal zraka v Sloveniji, pravi Komisija in omenja, da so leta 2017 emisije iz prometa predstavljale 38 % vseh emisij CO2 v državi.

»To je precej nad povprečjem EU, ki znaša 26,5 %, pri čemer se te emisije še povečujejo. Prav tako ostaja velik delež emisij CO iz cestnega prometa v skupnih emisijah iz prometa (98 % v letu 2017) v primerjavi s povprečjem EU (81 % v letu 2017)«.

»Slovenija postopoma razvija ukrepe za zmanjšanje energijske in ogljične intenzivnosti prometa. Delež̌ energije iz obnovljivih virov v prometu, ki je leta 2017 znašal 2,74 %, je zaostajal za ciljem za leto 2020 v višini 10 % in tudi za povprečjem EU, ki je v tem letu znašalo 7,39 %. Stanje naj bi se precej izboljšalo zaradi ukrepov, sprejetih junija 2019 (sprememba energetskega zakona),« ocenjuje Komisija.

»Slovenija je v veliki meri odvisna od uvoza biogoriv. Javnih polnilnic za oskrbo z biogorivi ni in tudi ukrepov za rešitev tega problema še ni. Delež avtomobilov, ki uporabljajo alternativna goriva, je še vedno zelo majhen. Vendar je bilo sprejetih oziroma se načrtuje več ukrepov (vključno z davčnimi oprostitvami/dajatvami, spodbudami in posojili za vozila na alternativna goriva), da bi država lahko dosegla svoje cilje za leto 2030. Poleg tega se načrtuje vzpostavitev polnilnic za vodik in javno dostopnih polnilnic za stisnjeni zemeljski plin,« pravi Komisija.

Slovenija kljub temu »zaostaja pri prehodu na brezemisijski prometni sektor do leta 2050. Delež emisij iz prometa v skupnih emisijah iz porabe energije se naprej narašča in delež emisij iz cestnega prometa ostaja velik. Zato bo pri razogljičenju prometa pomembna internalizacija eksternih stroškov,« poudarja Komisija in dodaja, da so potrebna še dodatna prizadevanja za spodbujanje usklajevanja ukrepov, ki obravnavajo medmestni in mestni javni promet.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
12. marec 2020
40
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice