Osrednje vprašanje posveta »Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek«, ki ga je pripravila komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je bilo, ali so vetrne elektrarne v Sloveniji res nepogrešljive.

Namen dogodka je bil, kot so pojasnili v svetu, spodbuditi odprto razpravo o tem, ali so vetrne elektrarne v Sloveniji nujno potrebne za doseganje energetskih in podnebnih ciljev ter ali obstoječi okoljski in prostorski postopki zagotavljajo ustrezno zaščito okolja in družbeno sprejemljivost projektov.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je prehod v nizkoogljično družbo ključno razvojno vprašanje za državo. Poudaril je pomen strokovnega in vključujočega dialoga, pri čemer mora umeščanje vetrnic temeljiti na odgovornosti in spoštovanju lokalnih skupnosti.

Zaradi omejenega vetrnega potenciala mora Slovenija pri razvoju vetrne energije ubrati premišljen, pregleden in družbeno usklajen pristop. Kot primer dobre prakse je Lotrič izpostavil avstrijsko Gradiščansko, kjer družbeno sprejemljivost povečujejo lokalna vključenost, ekonomske koristi in pregledni postopki.

Izpostavil je tudi potrebo po zakonodajnih nadgradnjah, kot so strateški akcijski načrti in sistemske okoljske presoje, ki bi omogočile predvidljivejše postopke in povečale zaupanje javnosti.

Državni sekretar z ministrstva za naravne vire in prostor Miran Gajšek je poudaril, da mora Slovenija v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) do leta 2030 doseči vsaj 27 % obnovljivih virov v končni rabi energije, ob tem pa EU svoje cilje še zvišuje. Po njegovih besedah ministrstvo pripravlja nov prostorski načrt za učinkovitejše uresničevanje razvojnih ciljev in se redno sooča z izzivi umeščanja OVE.

Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je poudaril, da so vetrne elektrarne ključne za dosego podnebnih zavez in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, zlasti glede na napovedan hitrejši dvig temperature Slovenije v primerjavi s svetovnim povprečjem.

Nasprotniki
Med razpravo so bila izpostavljena tudi številna nasprotovanja vetrnim projektom. Felicita Medved, predstavnica civilnih iniciativ, je opozorila na pomanjkanje jasne strategije in družbenega soglasja, profesor Rafael Mihalič pa je izpostavil tveganje za nestabilnost elektroenergetskega sistema ob večjem deležu obnovljivih virov ter vprašanje razgradnje vetrnic.

Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj bo zaključke posveta obravnavala na eni od prihodnjih sej in jih po potrditvi posredovala pristojnim državnim institucijam.

Družbi Dem in AAE Gamit sta zaradi »neuravnoteženega programa« zavrnili udeležbo na posvetu. Kot sta pojasnili je bilo nasprotnikom vetrne energije v okviru posveta namenjen nesorazmerno večji delež časa, medtem ko so strokovnjaki in investitorji, ki projekte pripravljajo v skladu z zakonodajo ter okoljskimi in prostorskimi merili, postavljeni v izrazito neenakopraven položaj.