Novice

Novice

Pridelali bi lahko več biometana, kot trenutno uvozimo plina

V Evropski uniji (EU) porabimo 458,5 milijarde kubičnih metrov naravnega plina letno (Eurostat 2018), kar je enakovredno 5.195 TWh na leto (sežigna vrednost). Nadomestitev tega vira z brezogljičnim v naslednjih 30 letih ne bo enostavna, meni prof. dr. Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu. Vodik, metan, metanol in drva predstavljajo po njegovih besedah kemično akumulirano sončno energijo in bodo omogočili stabilno delovanje prihodnjega energijskega sistema. Da pa plin v najrazličnejših oblikah ni spoznan kot energent prihodnosti, se zatika le pri širini znanja odločevalcev in včasih pri ceni tehnologije, poudarja.

Ko smo po avstrijskem vzoru pričeli graditi velike bioplinarne v Sloveniji, uradniki niso vprašali strokovnjakov, kako naj bodo oblikovana gradbena dovoljenja in kako naj se plin uporablja, je kritičen Novak. »Subvencije za proizvodnjo elektrike iz bioplina so bile visoke in rezultat je bil, da so bile naprave zaradi požrešnosti investitorjev predimenzionirane, tehnično nepopolne (smrad) in so jih večinoma zato zaprli.«

Dodaja, da je sedanji koncept za izgradnjo bioplinarn drugačen in zagotavlja proizvodnjo biometana, ki se ga lahko vtiskuje v plinske mreže z naravnim plinom. Predvsem v Nemčiji je to močno podprta tehnologija. Pri nas pa pod vplivom negativnih izkušenj ni nobenih aktivnosti na tem področju, pojasnjuje sogovornik in ob tem poudarja, da je slovenska zaloga organskega ogljika v komunalnih in kmetijskih odpadkih, primernih za predelavo v biometan, dovolj velika za oskrbo Slovenije s plinom. »Po moji oceni imamo organskih odpadkov nad 2,5 miljona ton na leto. Iz tega bi lahko pridobili (ob predpostavki, da dobimo 0,36 m3 metana na kilogram biomase – Ecofys, Gas for Climate 2018) najmanj 900 milijonov kubičnih metrov biometana, kar je več od trenutnega uvoza naravnega plina.« 

Pri tem naletimo na dve težavi. Potrebno je zgraditi lokalno mrežo sodobnih tunelskih bioplinarn za kontinuirano delovanje in doseči njihovo ekonomičnost, saj sta tako naravni plin iz uvoza kot tudi utekočinjeni naftni plin (UNP) trenutno tako poceni, da biometan ni konkurenčen. Dodaja, da je lani ostalo neizkoriščenih 114 milijonov evrov sredstev Podnebnega sklada, ki bi se po njegovih besedah morala uporabiti za financiranje izgradnje tovrstnih bioplinarn s subvencijo, dolgoročnim kreditom in obveznim odkupom viškov biometana. »Podobno je z izgradnjo uplinjevalnih naprav za izkoriščanje organskih trdih odpadkov in lesa, kjer bi za proizvodnjo metana lahko uporabljali tudi vodik iz elektrolize vode pri viških elektrike iz sonca, vode in vetra.«
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
10. januar 2020
795
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice