Novice

Novice

Razogljičenje bo zmanjšalo uvoz plina po letu 2030

»Evropska osemindvajseterica danes uvozi večino primarne energije (ok. 55 %). Ta vzorec bo spremenilo tudi razogljičenje,« menijo v evropskih združenjih operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo in plin, ENSTO-E in ENTSOG, kjer so za poročilo pripravili tri scenarije.

Struktura virov oskrbe s plinom, ki jo predvideva scenarij nacionalnih trendov, odraža trenutne evropske cilje in osnutke nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov držav članic. Scenarij, ki je nastal na podlagi dostopnih podatkov o povpraševanju in proizvodnji v državah, kaže naraščajočo odvisnost od uvoza plina, ki naj bi vrh dosegla leta 2030 pri 4.300 TWh, nato pa do leta 2040 upadla na 3.000 TWh (500 TWh manj kot leta 2015).

Scenarij razpršenih virov kot decentraliziran scenarij predvideva visoko raven domače proizvodnje obnovljivega plina. Po njem naj bi uvoz plina med letoma 2020 in 2050 upadel za 70 odstotkov. Leta 2040 bi tako dosegel 2.000 TWh, leta 2050 pa 1.100 TWh.

»Obseg uvoza je tu med vsemi scenariji najmanjši. Doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050 torej pomeni, da je preostali uvoz plina – naj gre za obnovljivega ali takega, ki ga pozneje razogljičimo – omejen na 1.100 TWh. Toda razogljičenje zahteva občutno povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, da lahko zadostimo povpraševanju za rabo tehnologije pretvorbe električne energije v plin,« je zapisano v poročilu.

Scenarij globalnih prizadevanj kot centraliziran scenarij predvideva višjo raven skupnega uvoza energije, obenem pa 30-odstotno zmanjšanje uvoza plina do leta 2050 glede na sedanjo raven (–1.100 TWh).

»Povečevanje uvoza, do 4.000 TWh leta 2030, bi v tem primeru odtehtalo upad domače konvencionalne proizvodnje. Če želimo leta 2050 doseči ogljično nevtralnost, mora biti po tem scenariju takrat uvoz obnovljivega plina ali takega, ki ga pozneje razogljičimo, večji kot po scenariju razpršenih virov (2.700 TWh na leto),« so pojasnili avtorji poročila.
V združenjih so poudarili, da so »hitre zmage« nujne za upočasnitev globalnega segrevanja.

»S prehodom z ogljično intenzivnega premoga na zemeljski plin do leta 2025 bi lahko v proizvodnji električne energije preprečili izpuste CO2 v višini 150 Mt,« ocenjujejo avtorji.

»Plinske elektrarne ob povečevanju deležev obnovljivih in razogljičenih plinov na dolgi rok postajo glavna 'rezerva' za spremenljive obnovljive vire. Scenarij razpršenih virov je celo pokazal dodatno potrebo po zajemanju in shranjevanju ogljika (CCS), s čimer bi plinske elektrarne izpolnile svoj ambiciozni cilj popolnega razogljičenja proizvodnje električne energije do leta 2040,« so zapisali.

»Pretvorba električne energije v plin po drugi strani postaja tehnologija, ki omogoča vključevanje spremenljivih obnovljivih virov v omrežje, in ena od možnosti za razogljičenje plina. Vodik in sintetični metan omogočata ogljično nevtralno rabo energije v sektorjih končne rabe. Največje potrebe po tej tehnologiji so v scenariju razpršenih virov: po njem bi za proizvodnjo obnovljivega plina do leta 2040 morali zagotoviti za več kot 300 GW vetrnih in sončnih elektrarn in proizvodnjo električne energije v višini 840 TWh na leto,« pojasnjujejo v poročilu.

Povezovanje sektorjev po scenariju nacionalnih trendov – ob predpostavki, da je pretvarjanje električne energije v plin omejeno na sicer presežne količine električne energije – za proizvodnjo obnovljivega plina predvideva proizvodnjo električne energije v višini 35 TWh in za 30 GW zmogljivosti za pretvorbo.

»Vetrna in sončna energija bosta v evropskem energetskem sistemu imeli pomembno mesto, toda glede na scenarije bo vidno vlogo igralo tudi razogljičenje plina. Scenariji kažejo, da je plin kot nosilec energije treba razogljičiti, in sicer z uporabo tehnologij, ki bi povečale delež obnovljivih plinov, denimo biometana in plina, pridobljenega s pretvorbo iz električne energije, ter razogljičenih plinov, pridobljenih z uporabo CCS,« so zapisali v združenjih.

Dodali so, da plin kot nosilec energije danes večinoma temelji na metanu kot glavni sestavini zemeljskega plina, na dolgi rok pa bi lahko enako pomembno vlogo igral vodik, ki bi omogočil popolno razogljičenje plinov kot nosilcev energije do leta 2050.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
21. november 2019
125
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice