Novice

Novice

Eko sklad samo lani prispeval k ustvarjenju približno 4.000 zelenih delovnih mest

Eko sklad je v zadnjem desetletju z 258 milijoni evrov nepovratnih sredstev sofinanciral skoraj 110.000 naložb v učinkovito rabo energije (URE) in dodelil 276 milijonov evrov kreditov za več kot 10.000 okoljskih naložb, je na nedavnem podjetniškem srečanju v Občini Lukovica, ki ga je podprl Razvojni center Srca Slovenije, povedala direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin. – Na Eko skladu so samo lani s skoraj 60 milijoni evrov nepovratnih sredstev spodbudili za skoraj 200 evrov milijonov investicij, ki so posredno ustvarile okoli 4.000 'zelenih' delovnih mest. »Zaradi naših ukrepov se vsako leto stroški gospodinjstev za energijo znižajo za okoli 10 milijonov evrov,« je izpostavila Vendraminova.

Kot je prikazala Mojca Vendramin, jim na Eko skladu obseg subvencij narašča, in sicer so s 7.203 vlog in 14 milijonov evrov v letu 2011 prešli na 13.760 vlog in 59 milijonov evrov v minulem letu, skupaj pa so tako v zadnjih osmih letih za subvencije namenili 239 milijonov evrov in s tem ugodno razrešili 84.346 vlog.

S tem, ko so v letu 2018 dodelili za skoraj 60 milijonov evrov subvencij, pa so spodbudili za skoraj 200 milijonov evrov investicij, pri čemer je za izvedbo teh potrebnih tudi približno 2500 delovnih mest, s posrednimi učinki pa generirajo skupno približno 4.000 'zelenih' delovnih mest, je prikazala prva dama Eko sklada, kjer ocenjujejo tudi, da zaradi spodbujenih ukrepov slovenska gospodinjstva porabijo vsako leto za novih 10 milijonov evrov manj za energijo kot bi porabila, če teh ukrepov ne bi izvedli.

Pravnim osebam pa, je nanizala Vendraminova, na Eko skladu ponujajo spodbude za naslednje ukrepe:

  • toplotna izolacija zunanjih sten, tal, stropa,
  • zamenjava oken,
  • toplotna črpalka za centralno ogrevanje,
  • kurilna naprava na lesno biomaso za centralno ogrevanje,
  • toplotna postaja za priklop na sistem daljinskega ogrevanja,
  • vgradnja sprejemnikov sončne energije,
  • prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
  • energijsko učinkoviti sistem razsvetljave,
  • optimizacija sistema ogrevanja,
  • vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje,
  • gradnja skoraj nič-energijske stavbe,
  • izkoriščanje odvečne toplote iz procesov in/ali naprav,
  • energijsko učinkoviti elektromotorji in/ali vgradnjo frekvenčnih pretvornikov,
  • uvedba sistema upravljanje z energijo,
  • ukrep energetske učinkovitosti v poslovnem procesu,
  • naprava za soproizvodnjo električne energije in toplote.

Za namenska sredstva Eko sklada se lahko poleg podjetij potegujejo tudi samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, ki so vsi vpisani v poslovni register v Republiki Sloveniji, ter lokalne skupnosti. Slednje je sploh zanimivo pri pozivu za spodbude za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov, saj je do spodbude Eko sklada poleg gospodinjskega upravičen tudi mali poslovni odjem in skupnostna samooskrba oziroma večstanovanjske stavbe. Za ta namen je skupno na voljo tri milijone evrov (VEČ).

Prijavitelji lahko investicije financirajo tako z nepovratnimi sredstvi (do 20 % upravičenih stroškov naložbe) kot z ugodnim kreditom (do 80 % upravičenih stroškov naložbe), pri čemer je najnižji znesek kredita 25.000 evrov, najvišji pa dva milijona evrov.

Manj pa se, je povedala Mojca Vendramin, podjetniki poslužujejo financiranja energetskih pregledov v njihovih podjetjih. Od aprila 2017 do maja letos so tako financirali le 28 tovrstnih naložb, od skoraj 128 tisočakov, kolikor so za to predvideli, pa so doslej porabili le slabih 80 tisoč evrov. Se pa lahko nepovratna finančna pomoč dodeli bodisi za izvedbo energetskega pregleda stavbe, procesov in transporta v podjetju bodisi za uvedbo sistema upravljanja z energijo, je dodala.

Eko sklad je sicer to jesen objavil tudi razpis za podjetja za ukrepe v trajnostno mobilnost, skupna višina sredstev po tem javnem pozivu pa znaša 1,8 milijona evrov (VEČ). Omeniti velja, da je Eko sklad v prvi polovici letošnjega leta izplačal rekorden obseg dodeljenih spodbud za okoljske naložbe; od tega jih je največ podelil za energetsko učinkovitost.

»V letu 2019 so se aktivnosti bistveno okrepile. V prvi polovici letošnjega leta je bilo izplačanih 29 milijonov evrov subvencij, kar je dvakrat toliko kot v prvem polletju lani in več kot v povprečju zadnjih let na letni ravni. Velik porast je bil letos tudi pri kreditih; koriščenih je bilo za 18 milijonov evrov kreditov, kar je 50 % več kot v prvem polletju lanskega leta,« so tedaj sporočili iz sklada.

Ker je omenjeni podjetniški dogodek, na katerem so bile predstavljene finančne priložnosti Eko sklada, potekal v Lukovici, pa velja kot primer dobre energetske prakse v tej občini omeniti Gostinsko podjetje (GP) Trojane, ki je znano predvsem po trojanskih krofih. Direktor GP Trojane Bojan Gasior je povedal, da v podjetju, ki danes letno ustvari že 10 milijonov evrov prihodkov, stalno vlagajo v razvoj. Samo letos so posodobili zunanjo teraso in notranje prostore v zgornjem nadstropju novejše zgradbe ter v celoti prenovili krofarno - na to finančno investicijo, vredno več kot milijon evrov, so se, denimo, pripravljali dobri dve leti. 

Pred šestimi leti pa so namestili električno polnilnico, že pred 14 leti so šli tudi v energetsko sanacijo stavb z LED razsvetljavo, pri ogrevanju so prešli s kurilnega olja na utekočinjeni naftni plin (UNP), ki jim poleg toplote zagotavlja še električno energijo, od leta 2009 proizvajajo elektriko tudi z lastno sončno elektrarno oz. danes že z dvema, načrtujejo pa še dve novi sončni elektrarni, tako da bodo skupaj prešli na 260 kilovatov moči.

»S tem bomo pa res povsem energetsko samozadostni,« je povedal Gasior in dodal, da bodo s povečanjem restavracijskega dela predvidoma v začetku prihodnjega leta prešli že na skupno 850 do 900 sedežev, v istem času pa načrtujejo tudi lastno čistilno napravo.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
31. oktober 2019
204
  • URE

    Učinkovita raba energije
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
Prijavite se na e-novice