Okna so eden izmed bistvenih elementov vsake zgradbe, saj omogočajo dnevno osvetlitev prostorov, vidni stik z okolico, zajem sončne energije (toplote) in prezračevanje prostorov. Ena najpomembnejših funkcij oken je zagotovo toplotna zaščite zgradbe, saj je delež toplotnih izgub skozi okna zelo velik. Če prištejemo k toplotnim izgubam zaradi prehoda toplote skozi okna še izgube zaradi prezračevanja, lahko dosežejo skupne energijske izgube skozi okna tudi preko 50 % celotnih toplotnih izgub. Prav zato je zbira pravih (energijsko učinkovitih oken) izjemno pomembna odločitev pri opremljanju stanovanja ali (novo)gradnji.

Razvoj oken in zasteklitev sta v zadnjem desetletju prinesla vrsto pomembnih izboljšav na področju zmanjšanja energijskih izgub. A je potrebno poleg energijskih izgub in dobitkov pri izbiri oken upoštevati še vrsto drugih zahtev, kot so material kril in okvirjev, arhitekturne zahteve, zasteklitev, velikost in oblika oken, tesnila, načini odpiranja ipd.
Vrste oken najpogosteje delimo glede na obliko, namen uporabe in glede na uporabljene materiale.

Po obliki ločimo škatlasta, vezana in enojna okna. Škatlasto okno je okno, ki se pojavlja predvsem v starejših stavbah, zidanih iz kamna ali opeke, z debelejšimi zunanjimi zidovi. Tako okno je običajno dvokrilno ali pa sestavljeno iz dveh enojnih oken, vezano okno pa ima krilo sestavljeno iz dveh delov, ki imata skupno vrtišče in sta povezana v celoto. Vezanih in škatlastih oken na trgu praktično ni več, saj so jih zaradi boljših karakteristik zamenjala enojna okna, ki so v splošnem vitkejša, lažja, energetsko bolj učinkovita, vzdrževanje in vgrajevanje pa je enostavnejše. Enojna okna so lahko fiksna (se ne dajo odpirati), enokrilna, dvokrilna z vmesnim pokončnikom, dvokrilna brez vmesnega pokončnika, standardna ali okna posebnih oblik (okrogla okna, trikotna, polkrožna okna).

Glede na namen uporabe lahko okna delimo na okna, panoramske stene, balkonska vrata, strešna okna in okna za druge namene.

Glede na uporabljene materiale okvirjev in kril pa ločimo lesena, železna, aluminijasta, plastična (PVC), poliuretanska in kombinirana okna. Glede na toplotne in zvočne lastnosti lahko pri delitvi oken po vrsti materiala dodamo še aluminijasta okna s prekinjenim toplotnim in zvočnim mostom, plastična okna s poliuretanskim polnjenjem ter lesena okna z različno debelino okvirja.

Lesena okna so primerna predvsem za hiše v podeželskem slogu, saj so dolgotrajna in okolju prijazna, PVC okna pa so visoko toplotno in zvočno izolativna, obstojna, varna in enostavna za vzdrževanje. Kovinska okna so najpogosteje izdelana iz aluminija, so dobro toplotno izolativna in primerna predvsem za zasteklitev večjih odprtin, ker so stabilna in varna. Lahko so tudi avtomatizirana in tako idealna za inteligentne hiše.

S področja energetske učinkovitosti moramo pri nakupu oken od prodajalca (ta pa od proizvajalca) zahtevati okna z nizkoemisijsko zasteklitvijo in s plinskim polnjenjem; v primeru kovinskih okvirov morajo ta imeti prekinjen toplotni most, okno pa mora imeti tudi potrdilo o ustreznosti glede zračne prepustnosti, vodotesnosti in toplotne prehodnosti.
V pomoč pri nakupu je lahko Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) za okna, sicer neobvezni certifikacijski znak, ki označuje tista okna, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti (toplotna prehodnost, zračna prepustnost, vodotesnost, trajnost, trdnost), proizvajalec oz. izvajalec pa zahteve glede zagotavljanja kakovosti v razvojno-tehnološkem procesu ter poslovne odličnosti.
Z dnem 1. 12. 2010 je postal obvezen harmoniziran standard za okna in vrata: SIST EN 14351-1:2006+A1:2010 (Standard za proizvod, zahtevane lastnosti - 1. del: Okna in (vhodna) vrata brez določenih lastnosti požarne odpornosti in dimnotesnosti, vendar z vključeno odpornostjo strešnih oken proti požaru z zunanje strani).

Od tega dne dalje velja, da morajo biti vsa okna in vrata (lesena, PVC ali kovinska), ki so prvič dana v promet v Sloveniji oziroma EU in ki sodijo v področje uporabe EN 14351-1, opremljena s CE oznako z informacijami o proizvodu, proizvajalec pa je zanj pred tem izdal ES Izjavo o skladnosti. CE je kratica za »Communautes Europeennes« (Evropski komite), s katero proizvajalec izjavlja, da je proizvod odobren za prodajo na tržišču EU in da izpolnjuje bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določa evropska regulativa. Za področje oken in vrat je bistvena evropska smernica s področja gradbenih proizvodov, ki jo uresničujejo nacionalni zakoni posameznih članic.

Izračun prihranka zamenjave oken

Stara okna

Letna potrebna toplota za ogrevanje Qnh = 16.327 kWh (caa. 1.630 litrov ELKO)
Toplotna prehodnost stavbnega pohištva pred menjavo U = 2,5 (W/m2K)

Nova okna

Letna potrebna toplota za ogrevanje Qnh = 13.345 kWh (caa. 1.330 litrov ELKO)
Toplotna prehodnost novega stavbnega pohištva U = 1,1 (W/m2K)
Iz zgornjih podatkov, kjer so prikazane izračunane vrednosti toplotnih karakteristik stanovanjske hiše iz elaborata gradbene fizike, lahko ugotovimo, da se poraba toplote za ogrevanje objekta po menjavi oken zniža iz 16,3 na 13,3 oz. za 3,0 MWh. V procentih to pomeni 18 % znižanje letne potrebne toplote za ogrevanje objekta.