Postopki: od umestitve do obratovanja

Postopki: od umestitve do obratovanja

2. Preverba potrebnih dovoljenj in soglasij

2. Preverba potrebnih dovoljenj in soglasij

Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev, študija izvedljivosti ter odločitev o gradnji

Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev je namenjena pridobitvi projektnih in drugih pogojev ter vsebuje tiste podatke, na podlagi katerih mnenjedajalec v skladu s svojimi pristojnostmi določi pogoje za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvajanje gradnje in uporabo objekta. Idejna zasnova vsebuje podatke o udeležencih, gradnji in dokumentaciji, splošne podatke o objektih in lokacijske prikaze. Izvedba omenjenih dokumentov ni obvezna, je pa priporočljiva, saj potencialnega investitorja seznani z različnimi možnostmi in ekonomsko upravičenostjo izgradnje proizvodne naprave. Kot zahteva gradbena zakonodaja, z idejno zasnovo in študijo izvedljivosti utemeljimo namero za izgradnjo proizvodne naprave s tehničnega, ekonomskega in okoljskega vidika. Omenjena dokumenta sta prav tako zahtevana tudi v postopku pridobivanja nepovratnih sredstev ali financiranja, ko investitor sprejme odločitev o vrsti in obliki investicije in/ali je za izvedbo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Pred izvedbo investicije je treba izdelati projekt za izvedbo (PZI), po zaključku pa projekt izvedenih del (PID).

Energetsko dovoljenje

Če ima proizvodna naprava za proizvodnjo električne energije iz OVE (velja tudi za ostale proizvodne naprave) nazivno moč, ki je večja od 10 MW, je treba v skladu z Zakonom o oskrbi z električno energijo (v nadaljevanju: ZOEE) pred pridobitvijo gradbenega in drugih dovoljenj pridobiti energetsko dovoljenje. Investitor v proizvodno napravo iz prejšnjega stavka lahko zahteva izdajo energetskega dovoljenja šele po sprejetju državnega prostorskega načrta oziroma po sprejetju uredbe o najustreznejši varianti. Energetsko dovoljenje vsebuje lokacijo ali okvirno območje, vrsto objekta, vir energije ali gorivo, tehnične podatke o proizvodni napravi, pogoje v zvezi z uporabo javnega dobra ali javne infrastrukture ter obveznosti imetnika energetskega dovoljenja v zvezi s posredovanjem podatkov ministrstvu, pristojnemu za energijo, in še čas veljavnosti energetskega dovoljenja.

Energetsko dovoljenje je treba pridobiti tudi za vsako rekonstrukcijo objektov, ki spreminja energetske parametre objekta in katere obseg sprememb je tak, da je za rekonstrukcijski poseg treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Veljavnost energetskega dovoljenja je pet let od dneva njegove pravnomočnosti. Pristojno ministrstvo lahko v času veljavnosti energetskega dovoljenja to na zahtevo investitorja z odločbo podaljša.

Rok za izdajo dovoljenja je en mesec oz. dva meseca od prejema popolne vloge, če je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek. Celotno trajanje postopka pridobitve energetskega dovoljenja je težko natančno določiti, saj je odvisno od zahtevnosti (nov objekt, menjava, nadgradnja) in vrste investicije, števila prispelih vlog, priložene (ne)ustrezne dokumentacije itd. Vloga za izdajo energetskega dovoljenja se odda na pristojnem Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

 

Postopki v zvezi z varstvom okolja

Pri posegih v prostor zaradi namestitve ali gradnje proizvodnih naprav na OVE pridejo v poštev zlasti naslednja dovoljenja oz. soglasja:

  1. okoljevarstveno soglasje je obvezno pridobiti za:
    1. vetrne elektrarne s skupno električno močjo vsaj 30 MW,
    2. hidroelektrarne nazivne moči vsaj 2 MW ali povezane z izvedbo akumulacijskih jezer,
    3. naprave, za katere je poročilo o vplivih na okolje (PVO) obvezno, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imele pomembne vplive na okolje:
      • vetrne elektrarne s skupno električno močjo najmanj 15 MW, ko je lokacija posega na območju, varovanem po predpisih o ohranjanju narave ali z oddaljenostjo 1 km ali manj od stavb z varovanimi prostori;
      • hidroelektrarne nazivne moči vsaj 0,5 MW;
      • samostoječe naprave za izkoriščanje sončne energije z zmogljivostjo vsaj 250 KW ali na površini 0,5 ha;
      • kotlovnice na lesno biomaso izhodne toplotne moči vsaj 20 MW;
      • naprava za proizvodnjo bioplina (bioplinarna), razen naprav za biološko obdelavo odpadkov, ali obdelava neočiščenega bioplina s proizvodno zmogljivostjo najmanj 1 milijon Sm3 plina na leto;
      • naprave za proizvodnjo biogoriv s kemijskimi postopki z zmogljivostjo 50 t na dan ali več;
      • geotermalno vrtanje in druge naprave za izkoriščanje geotermičnega energetskega vira, razen plitvih geotermalnih sistemov.
  2. okoljevarstveno dovoljenje je obvezno pridobiti za:
    1. naprave za proizvodnjo elektrike ali toplote z uporabo goriv v kurišču, kot je elektrarna ali naprava za soproizvodnjo toplote in elektrike, če je vhodna toplotna moč 50 MW ali več;
    2. za druge spodaj naštete naprave za proizvodnjo elektrike ali toplote je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD), če je zanje obvezno tudi poročilo o vplivih na okolje (PVO), in sicer, kadar za zgorevanje v kurišču uporabljajo:
      • trdo gorivo, kot je les ali neonesnažena biomasa, in če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW;
      • plinsko gorivo, kot so vodik, plin iz blata čistilnih naprav, odlagališčni plin ali bioplin, in če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 10 MW in manjša od 50 MW;
      • rastlinsko olje, če je vhodna toplotna moč enaka ali večja od 5 MW in manjša od 50 MW;
      • goriva iz prejšnjih alinej, če je njihova nazivna toplotna moč večja od 4 kW in vhodna toplotna moč manjša od 50 MW in se proizvedena toplota deloma ali v celoti uporablja za tehnološke procese (na primer priprava tople vode, pare ali vročega olja za tehnološke namene, proizvodnja elektrike, posredno sušenje ali drugi postopki obdelave predmetov).

Okoljevarstveno dovoljenje je treba pridobiti tudi za vsako večjo spremembo naprave.

  • vodne pravice: za proizvodne naprave na OVE, ki za obratovanje izkoriščajo vodo iz vodotoka ali podzemno vodo, je treba pridobiti vodno pravico. Vodna pravica se izda v obliki vodnega dovoljenja ali koncesije za rabo vode. Vloga za pridobitev ali podaljšanje vodnega dovoljenja se z obrazcem vloži pri Direkciji RS za vode (DRSV), natančneje so navodila za vlogo dostopna na spletni strani Direkcije RS za vode. Strošek postopka je 22,60 €.
  • vodno soglasje: to je soglasje, ki ga je treba pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda. Vodno soglasje pride v poštev za hidroelektrarne, pa tudi za druge proizvodne naprave na OVE, če je njihova namestitev predvidena na posebnih varstvenih ali ogroženih območjih. Vlogo lahko stranka vloži na sedežu DRSV ali na enem od sektorjev območij, dostopnih na spletni strani DRSV.
Ključne opredelitve so zapisane v Uredbi o posegih v okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17 in 105/20), za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ki v Prilogi 1, točki D, energetiko razdeli na področja fosilnih goriv, jedrske energije, obnovljivih virov energije in prenosa energije. 

 

V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS št. 51/14 in 57/15) v Prilogi 1 so določeni posegi, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna, in posegi, za katere se lahko obveznost presoje vplivov na okolje določi v predhodnem postopku, če se ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. Prilogi 2 k Uredbi o posegih v okolje, za katera je treba izvesti presojo vplivov na okolje, določa merila, na podlagi katerih se v predhodnem postopku ugotavlja, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje ali ne. Merila se nanašajo na značilnosti posega, lokacijo nameravanega posega ter na značilnosti možnih vplivov na okolje.


Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
 

Theme picker

PROIZVAJAJTE

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice