Za pospešitev razvoja vodikovega gospodarstva so potrebni jasni zakonodajni okviri in spodbudne regulative, ki bi omogočile oblikovanje skupnih čezmejnih standardov, je bilo osrednje sporočilo vodikovega foruma v Zasavju.

Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (Mope), je v uvodu zakonodajno‑regulatornega foruma H2Green = Prihodnost ali sedanjost poudarila pomen sodelovanja vseh deležnikov: »Le s sodelovanjem države, industrije, raziskav in lokalnih skupnosti bomo zagotovili pravičen prehod, ki ne bo pustil nikogar ob strani.«

Izpostavila je tudi vlogo izobraževanja in komunikacije z javnostjo ter pohvalila vključevanje tem o energiji in vodiku v šolske programe v Zasavju.

Stane Merše z Instituta Jožef Stefan je ob tem poudaril, da je cilj akcijskega načrta za vodik pripraviti ukrepe in priporočila za vzpostavitev spodbudnega razvojnega okolja ter trajnostnega vodikovega ekosistema v Sloveniji.

Udeleženci so se strinjali, da vodik predstavlja eno od možnosti za razogljičenje energetskega, industrijskega in prometnega sektorja ter da je tesno sodelovanje znanosti, gospodarstva in lokalnih skupnosti ključno za praktično uveljavitev tehnologij in ustvarjanje novih priložnosti za trajnostni razvoj regije.

H2GreenFUTURE, nadgradnja projekta H2GreenTECH, se je začel decembra 2023 in ga koordinira Kemijski inštitut, sofinancira pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Interreg SI‑AT.

Projekt vključuje vzpostavitev pilotne infrastrukture pri avstrijskem partnerju Forschung Burgenland, razvoj stabilnega zakonodajnega okvira na regijski ravni ter krepitev znanj in kompetenc za vodikove tehnologije.