Energetska odvisnost Slovenije se je v letu 2024 zmanjšala za 3 odstotne točke. Količina energije, namenjene končni rabi, pa je bila 3 % večja, je sporočil statistični urad (SURS).

Domača proizvodnja energije je bila v letu 2024 približno enaka kot v prejšnjem letu in je znašala skoraj 141.000 teradžulov (TJ). Z domačimi viri je bilo pokritih 55 % celotnih potreb po energiji.

V strukturi domače proizvodnje je prevladovala jedrska energija z okoli 45‑odstotnim deležem, sledili so obnovljivi viri vključno s hidroenergijo (malce nad 37 %) in premog (17 %).

Če upoštevamo tudi uvoz in izvoz, je znašala skupna razpoložljiva energija več kot 267.000 TJ. V tej strukturi so bili najmočnejši naftni proizvodi s 34‑odstotnim deležem, jedrska energija je prispevala 23 %, obnovljivi viri vključno s hidroenergijo 20 %, premog 12 % in zemeljski plin 11 %.

Končna raba je dosegla nekaj več kot 196.000 TJ – promet je ostal največji porabnik z 42‑odstotnim deležem. Predelovalna industrija skupaj z gradbeništvom je predstavljala 24 % porabe, gospodinjstva 22 %, storitveni sektor 9 % in ostali porabniki 3 %.

V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi s 47‑odstotnim deležem; sledila je električna energija s 23 %, obnovljivi viri s 14 %, zemeljski plin z 12 %, toplota s 3 % in trdna goriva z 1 %.

Gospodinjstva so lani porabila približno 43.000 TJ energije za končno rabo, kar je 1 % manj kot leto prej. Največji delež porabe je bil namenjen ogrevanju prostorov (60 %), sledila sta razsvetljava in električne naprave (19 %) ter ogrevanje sanitarne vode (16 %).

V storitvenih dejavnostih je končna raba dosegla približno 16.000 TJ, kar je 2 % več kot leto prej. Največ je porabila trgovina (26 %), sledijo gostinstvo (15 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %) ter izobraževanje (11 %).

Energetska struktura v storitvah je izrazito elektrificirana — električna energija predstavlja 61 % porabe, zemeljski plin 12 %, daljinska toplota 10 %, ekstra lahko kurilno olje 6 %, lesna goriva 5 % in drugi energenti 6 %.