Javnosti se je konec septembra prvič predstavila novonastala Mreža za pravičen prehod, ki združuje različne kolektive, iniciative, sindikate in nevladne organizacije v skupnem prizadevanju za pravičen zeleni prehod, so sporočili iz Umanotere.

Po pojasnilu Umanotere je mreža nastala kot odgovor na zaostrovanje podnebnih in drugih sistemskih kriz.

Predstavniki mreže so obenem objavili nabor zahtev, ki vključuje predloge za krepitev javnih storitev, energetsko preobrazbo, delavske pravice, davčno politiko in mednarodno solidarnost. Cilji so usmerjeni v zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, prerazporeditev moči ter vračanje koristi lokalnim skupnostim.

V mreži opozarjajo, da obstoječi energetski sistem povečuje neenakosti: kapital si prisvaja dobičke, delavke in delavci pa nosijo stroške višjih računov, energetsko revščino in posledice onesnaževanja.

Kot alternativo izpostavljajo zadrugarske in skupnostne projekte, ki vračajo presežke v lokalno okolje in zmanjšujejo energetsko revščino. Za primer dobre prakse omenjajo »Sončno šolo Hrastnik«, prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji.

Mreža predlaga tudi financiranje pravičnega prehoda z bolj progresivnim obdavčenjem najpremožnejših in z obdavčitvijo onesnaževalnega razkošja.

Opozarjajo, da ima najbogatejši odstotek prebivalstva v Sloveniji zelo velik delež premoženja. Predlagajo uvedbo davčnih rešitev, podobnih španskemu davku na veliko bogastvo, ki bi po ocenah lahko prinesel pomembne prihodke za javne naložbe.

Mreža trenutno združuje gibanje Mladi za podnebno pravičnost, kolektive Ekosocialistična iniciativa Klas, Iniciativa Mestni Zbor, Gorička Gmajna in Razredni broj, sindikata Sindikat Mladi plus in Sindikat združenega dela Sila ter nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže, Focus in Umanotera.