Evropska komisija je predstavila sveženj predlogov za omrežja, s katerim želi nadgraditi elektroenergetska omrežja, odpraviti ozka grla, spodbuditi čezmejno trgovanje in preprečiti omejevanje presežkov iz obnovljivih virov.

Komisija ocenjuje, da bo za omrežja v EU od zdaj do 2040 treba vložiti 1,2 bilijona EUR, da bi zagotovili izpolnitev cilja bloka o gospodarstvu z neto ničelno emisijo do leta 2050.

»Če tega ne storimo, bodo stroški ogromni,« je novinarjem v Bruslju ob predstavitvi predlogov dejal evropski komisar za energijo Dan Jørgensen.

Po njegovih besedah bi se brez nadgradenj omrežij lahko do leta 2040 izgubilo do 310 TWh energije iz obnovljivih virov, kar je skoraj polovica porabe električne energije v EU v letu 2023.

Medtem so operaterji elektroenergetskih sistemov ocenili, da 41 GW čezmejnih elektroenergetskih zmogljivosti, potrebnih do leta 2030, tvega, da ne bo zgrajenih brez nadaljnjih ukrepov.

Povečanje čezmejne trgovine z elektriko za 50 % bi lahko po oceni Komisije v letu 2030 zvišalo letni BDP EU za približno 18 milijard EUR.

Jørgensen je poudaril, da bi imelo boljše medsebojno povezovanje koristi za vse države članice — nižje cene z večjo integracijo obnovljivih virov in izboljšano energetsko varnost.

Odprava zamašitev
Sveženj vključuje načrte za odstranjevanje osmih glavnih infrastrukturnih ozkih grl, vključno s povezavami čez Pireneje med Francijo in Španijo.

Predlaga tudi bolj usklajen evropski pristop k načrtovanju omrežja od zgoraj navzdol za zmanjšanje stroškov sistema in emisij.

V skladu s tem bi Evropska komisija vsaka štiri leta razvila osrednji scenarij načrtovanja omrežja EU, usklajen z energetskimi in podnebnimi cilji bloka. Sistemski operaterji bi ga uporabili za opredelitev potrebne infrastrukture.

Komisija je predlagala tudi mehanizem za zapolnitev vrzeli med potrebnimi infrastrukturnimi projekti in projekti, ki jih predlagajo razvijalci.

Drugi ukrepi vključujejo hitrejše izdajanje dovoljenj za obnovljive vire energije, shranjevanje in polnilnice ter za omrežja za prenos in distribucijo električne energije.

EK je objavila tudi smernice za upravljanje vrst projektov, ki zahtevajo priključitve na omrežje. Med priporočili je, da države članice uvedejo kriterije za izločanje nezrelih ali špekulativnih zahtevkov, razmislijo o uvedbi rezervacijskih pristojbin in preidejo na pristop »prvi pripravljen, prvi na vrsti«.

Nadaljnji koraki
Zakonodajne predloge morata še obravnavati in potrditi Evropski parlament ter Svet EU, preden postanejo zavezujoči.

To običajno traja vsaj 18 mesecev in pogosto dlje.