Države članice EU so dosegle soglasje o skupnem prispevku za COP30, ki poudarja blaženje podnebnih sprememb, krepitev ambicije nacionalno določenih prispevkov (NDC) in pot k 1,5 °C, je sporočilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Države so oblikovale enoten evropski pristop, ki predvideva okrepljeno zmanjšanje emisij do 2030 in pot do 90‑odstotnega zmanjšanja toplogrednih emisij do 2040. Ministri so se dogovorili za 85‑odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 1990 prek domačih prizadevanj, preostalih 5 % naj bi dosegli z uporabo visokokakovostnih mednarodnih ogljičnih dobropisov.

Svet EU, zakonodajna institucija Evropske unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU, je potrdil tudi enoten nacionalno določen prispevek (NDC) Unije za obdobje po letu 2030, ki bo predložen Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). EU si z njim zastavlja indikativen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov med 66,25 % in 72,5 % do leta 2035 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Dogovorili so se tudi za enoletni odlog začetka delovanja sistema trgovanja s pravicami do emisij za stavbe in cestni promet (ETS2) do leta 2028, kar direktiva že dopušča.

Povečanje ambicije
Na COP30, ki bo potekal 10.–21. novembra 2025 v Belému, se pričakuje razprava o povečanju svetovne ambicije pri blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter o mobilizaciji podnebnega financiranja. Voditelji bodo razpravljali tudi o novem finančnem cilju iz Bakuja, ki predvideva 300 milijard USD letno za države v razvoju in 1,3 bilijona USD skupnih sredstev do leta 2025 iz javnih in zasebnih virov.

V razpravah se pričakujejo odločitve o okrepljenih nacionalnih prispevkih do leta 2035, operacionalizaciji globalnega cilja za prilagajanje (GGA) in novem kolektivnem količinskem cilju podnebnega financiranja (NCQG). Poseben poudarek bo na postopnem prehodu od fosilnih goriv, odpravi neučinkovitih subvencij ter na učinkovitem podnebnem financiranju, ki mora vključevati javne in zasebne vire, omogočiti hitro operacionalizacijo sklada za izgube in škodo ter okrepiti prilagajanje z merljivimi kazalniki in vključevanjem najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Slovenija, ki v celoti podpira usklajeno stališče EU, bo po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo (Mope) zagovarjala ambiciozne, znanstveno utemeljene prispevke do 2035 in pravičen, izvedbeno verodostojen prehod od fosilnih goriv, pri katerem se bodo tehnologije zajema in shranjevanja ogljika uporabljale le tam, kjer alternativne rešitve niso izvedljive.

Ob robu konference bo Slovenija predstavila dobre prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi kot prispevek k odpornim ekosistemom in podnebni nevtralnosti.