Za dosego evropskih energetskih in podnebnih ciljev je nujno občutno zmanjšanje skupne porabe energije, vendar sektorja ogrevanja in hlajenja ostajata eni najšibkejših točk zelenega prehoda.

Najnovejše ocene Evropske komisije in Eurostata kažejo, da prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire v ogrevanju in hlajenju poteka bistveno počasneje kot v proizvodnji električne energije, čeprav prav ta sektor ponuja največje možnosti prihrankov.

Obnovljivi viri energije so leta 2023 v sektorju ogrevanja in hlajenja predstavljali le 26,2 % končne porabe energije v EU.

Ogrevanje, hlajenje in klimatizacija skupno predstavljajo približno 40 % celotne porabe energije v stavbah, pri čemer emisije iz tega sektorja vztrajno naraščajo — kot potrjuje tudi Eurostatovo poročilo za prvo četrtletje 2025, v katerem izpostavljajo 13,6-odstotno rast izpustov v sektorju elektrike, plina, pare in klimatizacije.

Energetska učinkovitost bo ključna
Doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU zahteva občutno zmanjšanje skupne porabe energije, pri čemer bo po mnenju Evropske komisije povečanje energetske učinkovitosti ključno.

EU se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala končno porabo energije za 11,7 % glede na leto 2020.

Komisija je maja 2025 v najnovejši oceni nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) ugotovila, da je večina članic zvišala cilje na področju energetske učinkovitosti, a kljub temu ostaja vrzel do dosege zastavljenega cilja.

EU s prenovljeno direktivo o obnovljivih virih in načrtom za večjo energetsko učinkovitost naslavlja tudi decentralizirane rešitve, kot so večja podpora toplotnim črpalkam, učinkovitejše hlajenje in vključevanje odvečne toplote. Poseben poudarek namenja prenovi stavb, kjer bodo morale države članice pripraviti načrte prenove za popolno razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050.