Države so še vedno daleč od doseganja cilja pariškega sporazuma, da bi segrevanje omejili precej pod 2 °C oziroma pod 1,5 °C, če je mogoče, ugotavlja 16. izdaja poročila o emisijski vrzeli.
Poročilo Združenih narodov navaja, da se projekcije globalnega segrevanja v tem stoletju, ki temeljijo na polnem izvajanju nacionalno določenih prispevkov (angl. Nationally Determined Contributions - NDC), zdaj gibljejo med 2,3 in 2,5 °C, medtem ko projekcije, ki temeljijo na trenutnih politikah, znašajo 2,8 °C.
To je manj kot v lanskoletnem poročilu, kjer so projekcije znašale 2,6–2,8 °C (pri NDC) oziroma 3,1 °C (pri trenutnih politikah). Vendar metodološke posodobitve predstavljajo izboljšanje za 0,1 °C, prihajajoči umik ZDA iz pariškega sporazuma pa bo to izboljšanje zmanjšal za 0,1 °C. To pomeni, da novi NDC-ji sami po sebi komaj kaj premikajo pričakovani izid v pravo smer.
Do leta 2035 je potrebno zmanjšanje letnih emisij za 35 % oziroma 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, da bi dosegli skladnost s cilji pariškega sporazuma.
Glede na obseg potrebnih zmanjšanj, kratek čas za njihovo uresničitev in zahtevno politično ozračje je zelo verjetno, da bo v naslednjem desetletju prišlo do znatnega preseganja segrevanja nad 1,5 °C.
Poročilo ugotavlja, da je treba to preseganje omejiti s hitrejšim in obsežnejšim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, da bi zmanjšali podnebna tveganja in škodo ter se – čeprav izjemno zahtevno – do leta 2100, v okviru mogočega, vrnili na 1,5 °C.
»Vsak delček stopinje, ki se mu izognemo, pomeni manjše izgube za ljudi in ekosisteme, nižje stroške ter manjšo odvisnost od negotovih tehnik odstranjevanja ogljikovega dioksida za vrnitev na 1,5 °C do leta 2100,« so še sporočili avtorji poročila.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki