Razvoj obnovljivih virov je prehitel naložbe v omrežno infrastrukturo v EU in povzročil velike razlike v cenah električne energije med trgi, je v letnem poročilu o naložbah navedla Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Med »neučinkovitosti« spadajo predvsem »dolge čakalne vrste [za nove zelene objekte] in nezmožnost prenosa poceni obnovljive električne energije iz južnih delov Evropske unije v območja z visokim povpraševanjem«, so dodali v pariški agenciji.

To neskladje je na koncu povzročilo »velika nihanja cen«, pri čemer so postale negativne promptne cene električne energije vse pogostejše, hkrati pa so nastale »opazne razlike v promptnih cenah med državami članicami«.

Letos so doslej cene za dan vnaprej znašale povprečno 59,12 EUR/MWh v Španiji, 70,6 EUR/MWh v Franciji, 95,34 EUR/MWh v Nemčiji in 90,79 EUR/MWh v Združenem kraljestvu, kažejo podatki borze.

»Bolj povezan sistem«
»Nestabilnost cen električne energije kaže na potrebo po bolj povezanem energetskem sistemu in znatnih naložbah v omrežno infrastrukturo in skladiščenje,« je navedla IEA.

To bi moralo vključevati »načrtovanje in izvedbo projektov, poenostavljeno izdajo dovoljenj, povečano digitalizacijo in boljšo preglednost nad potrebami po različnih komponentah dobavne verige«.

Čeprav naj bi letos naložbe v omrežje v celotni Uniji presegle 70 milijard USD, kar je dvakrat več kot pred desetimi leti, se širitev obnovljivih virov v Evropi še vedno sooča z ovirami, navaja poročilo.

Med težavami so naraščajoči stroški, višje obrestne mere in težave v dobavni verigi, dodaja agencija, ki kot primer navaja nedavni danski razpis za vetrne elektrarne na morju, ki ni pritegnil nobene ponudbe.

Evropske naložbe v čisto energijo naj bi sicer kljub zaskrbljenosti letos dosegle 390 milijard USD, s čimer bi se uvrstile na tretje mesto na svetu, navaja IEA.

Zeleni prehod
Zeleni prehod se že odraža v proizvodnji, saj so obnovljivi viri lani proizvedli okrog 50 % energije v EU, proizvodnja na osnovi fosilnih goriv pa je pokrivala le dobrih 25 %, kar je skoraj polovica deleža, ki ga je dosegala pred desetimi leti.

To je bilo deloma posledica več kot 50-odstotnega znižanja stroškov strešnih sončnih elektrarn in približno 40-odstotnega znižanja stroškov talnih sončnih elektrarn v zadnjem desetletju, zaradi katerega je ta tehnologija postala »stroškovno učinkovita opcija«.

Kitajska je sicer daleč največja vlagateljica na svetu, saj je za energetiko porabila dvakrat več kot Evropa in skoraj toliko kot EU in ZDA skupaj, navaja poročilo.