Evropska unija je leta 2020 prvič proizvedla več električne energije iz obnovljivih virov energije kot iz fosilnih goriv. Obnovljivi viri so imeli v evropski strukturi virov električne energije tako lani 38-odstotni delež (leta 2019 34,6-odstotnega), fosilna goriva pa 37-odstotnega, je pokazala skupna analiza nemškega mislišča Agora Energiewende in britanskega mislišča Ember.
Na nacionalni ravni sta po podatkih avtorjev ta mejnik prvič dosegli tudi Nemčija in Španija (ter Velika Britanija, ki ni zajeta v statistiko Unije).
»Rast deleža obnovljivih virov je bila kljub pandemiji pomirjujoče zanesljiva, upad proizvodnje v elektrarnah na fosilna goriva pa bi bil lahko še bolj dramatičen, če ne bi prišlo do takšnega odboja pri povpraševanju po električni energiji in obenem doslej najslabšega leta za proizvodnjo v jedrskih elektrarnah,« so pojasnili avtorji.
Lanskoletna rast deleža obnovljivih virov v Uniji je temeljila na vetrnih in sončnih elektrarnah. Proizvodnja v teh elektrarnah se je tako lani v evropski sedemindvajseterici povečala za 10 odstotkov in je predstavljala petino vse električne energije v Uniji.
Proizvodnja v vetrnih elektrarnah se je med letoma 2015 in 2020 povečala z 9 na 14 odstotkov, v sončnih elektrarnah pa s 3 na 5 odstotkov.
Med posameznimi državami je na eni strani Danska lani proizvedla kar 62 odstotkov svoje električne energije v vetrnih in sončnih elektrarnah, kar je skoraj dvakratnik deleža drugouvrščene Irske, na drugi strani pa »je sedem držav – od katerih imajo nekatere odlične pogoje za izkoriščanje sončne in vetrne energije – od leta 2015 zabeležilo zanemarljivo rast: Portugalska, Romunija, Avstrija, Italija, Češka, Slovaška in Bolgarija«.
Obenem so avtorji študije opozorili, da »prehod s premoga na čisto energijo še vedno poteka prepočasi, da bi do leta 2030 zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov in do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost«.
Rast proizvodnje v vetrnih in sončnih elektrarnah bi se morala za dosego evropskih ciljev zelenega dogovora za leto 2030 skoraj potrojiti – tako bi morali vsako leto namesto za približno 38 TWh dodati za približno 100 TWh naprav. »V samem letu 2030 to pomeni krepko več kot 100 TWh, saj naj bi se stopnja rasti do konca desetletja povečevala. Glede na Emberjevo poročilo 'Vision or Division?' nacionalni energetsko-podnebni načrti trenutno v seštevku predvidevajo samo 72 TWh na leto, zato morajo države povečati svoje nacionalne zaveze za leto 2030,« so poudarili v mislišču Ember.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki