Skupna potencialna nameščena sončna zmogljivost na stavbah v EU znaša med 680 in 1.300 GW, kar je bistveno več od 216 GW, kolikor jih je bilo nameščenih do konca leta 2024, opozarjajo v skupini SolarPower Europe.

Po njihovih podatkih bi lahko stavbe v EU pokrile kar 25 % evropskega povpraševanja po elektriki, a večina potenciala ostaja neizkoriščenega.

Pri tem SolarPower Europe izpostavlja, da bo letos sprejeti evropski solarni standard v okviru nove direktive o energetski učinkovitosti stavb pripomogel k zmanjšanju tega zaostanka.

Od leta 2026 bodo morali biti vsi novi javni in komercialni objekti opremljeni s sončnimi paneli, temu pa bodo do leta 2027 sledile prenovljene nestanovanjske stavbe, po letu 2029 pa še nove stanovanjske zgradbe. Do leta 2030 bo treba postopoma s sončnimi instalacijami opremiti tudi vse obstoječe javne stavbe.

Slovenska rast temelji na samooskrbi
Predsednica Združenja slovenske fotovoltaike (ZSFV) Nina Hojnik je na družbenem omrežju LinkedIn izpostavila, da je v Sloveniji solarizacija do zdaj temeljila predvsem na malih, »najbolj otipljivih« sončnih elektrarnah.

»Imamo jih veliko – 10% gospodinjstev in verjamem, da pridemo vsaj na 15 %. Sploh glede na dejstvo, da imamo t.i. solarni standard, ki z novo direktivo močno širi obvezo namestitve sončne elektrarne,« je zapisala.

Cilj nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je, da Slovenija do leta 2030 namesti več kot 2 GW dodatnih sončnih zmogljivosti in tako doseže skupno 3,5 GW. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji nameščenih 60 MW novih sončnih elektrarn.

Predsednik ZSFV Peter Kumer pa je ocenil, da bo Slovenija letos verjetno ostala pod 200 MW novih zmogljivosti, več kot 100 MW pa bo predvsem iz samooskrbnih elektrarn, priključenih do maja.