Evropski upravljavci elektroenergetskih omrežij bodo morali med letoma 2030 in 2050 porabiti 67 milijard EUR letno, da bodo omrežja lahko naredili bolj »podnebno odporna« na ekstremne vremenske pojave, je sporočilo energetsko združenje Eurelectric.

Te ogromne investicije kažejo na razsežnost podnebnih tveganj, s katerimi se sooča evropska elektroenergetska infrastruktura, so dodali v novem poročilu, pri čemer so nedavni ekstremni vremenski dogodki pokazali, kako velike so lahko motnje v oskrbi.

»Škoda na omrežjih zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, ki jo beležijo operaterji, je že letos zelo velika, v prihodnjih letih pa se bo še močno povečala,« so še zapisali v združenju Eurelectric.

Zaradi nevihte Eowyn je januarja letos 1 milijon objektov na Irskem ostalo brez elektrike, oktobrske poplave v Valencii pa so prekinile dobavo elektrike 180 tisočim odjemalcem – takšne motnje bodo brez nujnih ukrepov verjetno vse pogostejše, še omenja poročilo.

Podnebne spremembe povzročajo tako kronična (višje povprečne temperature) kot akutna tveganja (neurja, vročinski vali, poplave), ki lahko nenadoma ohromijo prenosne zmogljivosti.

Ekstremne vremenske razmere neposredno ogrožajo varnost oskrbe. Eurelectric je kot primer navedel julijski vročinski val leta 2023 na Siciliji, kjer je zaradi poškodovanih podzemnih kablov ob temperaturah nad 40°C prišlo do številnih izpadov elektrike.

Podobna tveganja se pojavljajo po vsej Evropi. Francoski operater Enedis je letos v zemljo premestil 2.600 km nadzemnih daljnovodov, da bi tako zmanjšal izpostavljenost omrežja neurjem, irski ESB Networks pa je na razdelilnih postajah izvedel ukrepe za zaščito pred poplavami.

Poleg evidentiranja podnebnih tveganj za boljše načrtovanje bi morali operaterji kritične dele omrežij okrepiti tudi s podnebno odpornimi materiali in pripraviti hitre ukrepe za obnovo dobave po izpadih, še svetuje lobistična skupina.

Od 12. najtoplejših let v Evropi jih je 11 nastopilo po letu 2000, kar dodatno potrjuje vpliv podnebnih sprememb.