Evropski prometni sektor bo kljub napovedani usmerjenosti Evropske komisije v razogljičenje prometa in kljub različnim zakonodajnim aktom, ki jih vpeljuje, še vse do leta 2030 močno odvisen od nafte, poroča EurActiv. - Laura Buffet iz organizacije Transport & Environment pa poudarja, da je najboljši način za zmanjšanje rabe nafte – in s tem povezanih visokih emisij – elektrifikacija avtomobilov, dostavnih vozil, tovornjakov in motornih koles ob sočasnemu izkoriščanju prihodnje trajnostne oskrbe z zelenih vodikom za dostavo in e-goriv za letalstvo.

EurActiv je Komisijo povprašal po najbolj in najmanj optimističnih scenarijih za razogljičenje prometa, ob čemer se je ta navezala na delovni dokument, priložen evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami, ki pravi: »Naftni derivati bodo še vedno pokrili 86–87 odstotkov potreb prometnega sektorja v EU (v primerjavi z današnjimi 94 odstotki), in to kljub občutnemu zmanjšanju, ki bo dosežen na absolutni ravni.« Dokument torej dokazuje, da zahteva uvedba alternativnih goriv in nosilcev energije svoj čas, predvsem zaradi postopne menjave voznih parkov. 

Dokument obenem razkriva, da na dolgi rok vsi scenariji oz. poti razogljičenja kažejo na znaten upad rabe naftnih derivatov v prometu ter odvisnosti od nafte. »Naftni derivati bodo tako do leta 2050 pokrili le še okrog 49–51 odstotkov potreb prometnega sektorja v EU. Zmanjšanje rabe nafte v prometu je ob tem tudi izjemnega pomena za zmanjšanje stroškov uvoza fosilnih goriv in za povečanje varnosti oskrbe,« je po poročanju EurActiva zapisano v omenjenem dokumentu.

EurActiv je Komisijo povprašal tudi o tem, kako naj bi Evropa dosegla cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki je opredeljen v zelenem dogovoru, če bo polovico prometa še vedno poganjala nafta. Komisija do objave članka ni podala odgovora. EU sicer že od prve direktive o energiji iz obnovljivih virov (2009) išče rešitev za razogljičenje prometnega sektorja. Z zelenim dogovorom naj bi ponovno proučili nekatere zakonodajne akte, tudi na področju prometa, ki je odgovoren za skoraj četrtino evropskih emisij toplogrednih plinov in je tudi glavni vir onesnaženja zraka v mestih. Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je nedavno nazaj naslovil pismo na Fransa Timmermansa, ki je v okviru Komisije zadolžen za evropski zeleni dogovor, v katerem je pozval k moratoriju na vse strožje zahteve glede ravni CO₂ za avtomobile, kar naj bi Komisija ponovno preučila do leta 2021, omenja EurActiv.

Kritiki dokumenta izpostavljajo, da se zakonodajni predlogi, ki se nanašajo na obdobje do leta 2030, prekomerno osredotočajo na naraščajoči 13-odstotni delež obnovljivih virov v proizvodni mešanici, ob čemer ne upoštevajo 87-odstotnega deleža rabe nafte. V Evropskem odboru za biodizel (EBB) so ob tem izrazili resno zaskrbljenost glede pomanjkanja ambicij Komisije za učinkovito odpravo fosilnih goriv v prometnem sektorju. »Te pomisleke smo že večkrat posredovali oblikovalcem politik EU,« so v odboru povedali za EurActiv. »Torej bi morali vsak ukrep, denimo tudi določitev cilja za zmanjšanje rabe fosilnih goriv, ki lahko prispeva k povečani rabi vseh razpoložljivih obnovljivih virov […], obravnavati v okviru tekočih razprav glede evropskega zelenega dogovora,« so po poročanju EurActiva dodali v EBB.

Podobnega mnenja so tudi v združenju proizvajalcev biodizla iz odpadkov (EWABA), kjer pravijo, da je zavezujoč vseevropski cilj zmanjšanja rabe nafte v prometu opcija, ki je vredna premisleka. »V vsakem primeru pa bi bilo dobro povečati delež obnovljivih goriv z visokim prihrankom emisij toplogrednih plinov,« so dejali v združenju EWABA ter dodali, da Komisija sicer deluje na podlagi pravilne predpostavke, da se bo raba fosilnih goriv/nafte v prometnem sektorju zaradi kombinacije dejavnikov, kot so somodalnost, digitalizacija in ambicioznejši cilji na področju rabe obnovljivih goriv, postopoma zmanjšala, poroča EurActiv.

Kot meni generalni sekretar Združenja evropskih proizvajalcev obnovljivega etanola (ePURE) Emmanuel Desplechin, EU pravzaprav potrebuje politiko, ki bo nagrajevala vpeljavo pravih obnovljivih virov, ne pa da umetno napihuje prispevek določenih obnovljivih virov s pomočjo množiteljev. Ta problem se nanaša predvsem na električne avtomobile. Množitelj 5 denimo pomeni, da se za vsaka dva električna avtomobila v končni analizi šteje deset avtomobilov, so dodali v EurActivu.