Arhiv novic

Arhiv novic

Delež OVE plinov v slovenskem sistemu bo do 2040 narasel na 25 %

V letu 2030 bo najmanj 10 % plina v omrežju predstavljal vodik ali metan obnovljivega izvora. Ta delež bo v letu 2040 narasel na predvidoma 25 %, je navedeno v novem desetletnem načrtu Plinovodov.

Do 17. maja je v javni obravnavi posvetovalni dokument 'Desetletni razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2025-2034'.

Načrt navaja, da bo glede na predvideno energetsko bilanco za leto 2030 potrebno zagotoviti 1.047 GWh sintetičnega plina ter 116 GWh vodika v oskrbi z energijo. Hkrati bodo vstopne in izstopne zmogljivosti za vodik do leta 2029 zakupljene samo z vstopno-izstopne točke znotraj Slovenije. »Do leta 2029 še ne bo vzpostavljena čezmejna infrastruktura za prenos vodika, zato uvoz, izvoz in tranzit ne bodo možni.« 

Se bo pa domača proizvodnja vodika glede na razvojni načrt začela že v naslednjih letih. Do leta 2025 je pričakovana postavitev 5 MW elektrolizerjev, ki bodo proizvedli 5 GWh vodika. 

V obdobju do 2030 je predvidena kapaciteta elektrolizerjev v višini 100 MW, nato pa se zaradi predvidene vzpostavitve dela vodikove hrbtenice količine do leta 2035 intenzivno povečujejo na do 300 MW. 

Vzrok za tako intenzivni skok kapacitet elektrolizerjev je v možnosti prenosa vodika med različnimi akterji znotraj Slovenije, ki so geografsko lahko narazen, ampak so povezani preko vodikovodne povezave, je pojasnjeno v dokumentu. 

Če bo obenem sprejeta odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), bo po letu 2040 delež električne energije za proizvodnjo (nizkoogljičnega) vodika lahko zagotovila tudi jedrska elektrarna. Glavna surovina za proizvodnjo zelenega vodika pa so viški obnovljive elektrike, predvsem iz občasnih, nestanovitnih virov, kot sta sonce in veter.  

Iz električne energije proizveden vodik bo predvidoma v glavnini uporabljen predvsem v obliki vodika, saj večjega interesa za nadaljnjo proizvodnjo sintetičnega metana ni bilo zaznati, je navedeno v razvojnem načrtu.

»V kolikor se bodo pojavili zainteresirani proizvajalci sintetičnega metana, bodo imeli možnost priključitve na prenosni sistem in injiciranje sintetičnega metana, saj je sintetični metan sestavljen izključno iz metana in je njegova sestava primerljiva in kompatibilna s sestavo zemeljskega plina,« še dodajajo avtorji načrta.

Interes za proizvodnjo plinov obnovljivega ali nefosilnega plina je v Sloveniji po navedbah iz načrta izkazalo že nekaj akterjev, pri čemer gre v večini primerov za proizvodnjo za lastne potrebe, predvsem v industriji.

Interes za proizvodnjo obnovljivih plinov večjega obsega z namenom oskrbe končnih odjemalcev z obnovljivimi plini pa zaradi potrebnih visokih investicijskih vložkov in ekonomike, ki bi zahtevala obsežnejši delež sofinanciranja, do sedaj ni bil konkretno izražen. 

Vendar se zaradi povišanih cen energije v Evropski uniji večji projekti, predvsem v industrijskem sektorju, namenjeni lastni oskrbi z energijo, že pripravljajo in izvajajo, pri čemer se bodo presežki vodika lahko shranjevali v prenosnem sistemu, je še navedeno. 

Kljub temu se pričakuje, da bo večji del oskrbe končnih odjemalcev z obnovljivimi plini pokrit pretežno z uvozom.

Optimalne lokacije injiciranja vodika pri različnih dopustnih koncentracijah vodika v zemeljskem plinu so bile identificirane v Mariboru, Ljubljani, Krškem in Podlogu. 

Glede na načrt je pričakovati, da bo plin predstavljal prehodno gorivo pri opuščanju premoga in težkih tekočih goriv, hkrati se bo njegova sestava postopno spremenila in bo postajal vedno bolj obnovljiv.

Dodatno gonilo za proizvodnjo obnovljivih plinov so tudi vedno višje cene CO2 kuponov, na drugi strani pa nižanje lastne cene proizvodnje vodika, kar je posledica nižanja stroškov elektrolize in vodikovih tehnologij, navajajo avtorji poročila.

Plinasta goriva bodo obenem igrala ključno vlogo tudi v obdobju po letu 2033, ko bo zaradi opuščanja rabe premoga dokončno zaustavljeno obratovanje TEŠ 6.

NEPN sicer predvideva nadomestitev proizvodnje TEŠ 6 s povečanjem proizvodnje električne energije v plinskih elektrarnah ter prepoznava potrebo po dodatnih 500 MW plinskih kapacitet.

 

 

 

Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice