EU bi morala letno vložiti dodatnih 122 milijard EUR, če želi doseči cilje zelene energije do leta 2030, zlasti glede novih vetrnih zmogljivosti in nadgradnje omrežja, je dejal Inštitut za podnebno ekonomijo (I4CE).

Letne evropske naložbe v energetski sektor zaostajajo in predstavljajo le 46 % od 225 milijard EUR vrednih naložb, potrebnih za izpolnitev cilja EU doseči 42,5 % obnovljive energije do preloma desetletja, je v novem poročilu dodalo pariško mislišče.

»Oblikovalci politik EU morajo nujno bolje oceniti in nasloviti primanjkljaj potrebnih podnebnih naložb, sicer tvegamo, da zeleni dogovor ne bo uspešen,« je opozoril inštitut.

Letne naložbe v vetrno energijo predstavljajo 39 % vseh naložbenih potreb oziroma 89 milijard EUR, enak delež investicij pa je potreben tudi za posodobitev in razširitev elektroenergetskih omrežij, še dodaja študija.

 Za dosego vetrnega cilja EU, ki znaša 510 GW do leta 2030, kar vključuje vetrne zmogljivosti na kopnem in morju, je potrebno doseči letni »skok« v postavitvi novih vetrnih zmogljivosti na 42 GW v primerjavi s 16 GW, nameščenimi leta 2022.

»Poleg dodatnih zmogljivosti pa bo treba zamenjati tudi večji odstotek vetrnih turbin,« je dejal inštitut. Lobistična skupina WindEurope sicer ocenjuje življenjsko dobo vetrne turbine na približno 20 let.

Hkrati pa je treba letno zagotoviti 36 milijard EUR za naložbe v sončne zmogljivosti, kar je 8 milijard EUR več kot leta 2022, da bi uspeli namestiti 50 GW zmogljivosti na leto, potrebnih za izpolnitev cilja EU. Ta znaša 592 GW sončnih zmogljivosti do leta 2030.

Inštitut je pri svojih ocenah upošteval zmanjšanje investicijskih stroškov za 5,7 % letno za vetrne elektrarne na morju in 6,4 % za sončno energijo do leta 2030 zaradi »pričakovanih novih rešitev, povezanih z učinkovitejšo postavitvijo zmogljivosti in tehnološkimi inovacijami«.