Sončne elektrarne so leta 2024 v EU prvič prehitele premogovne, kjer so prve proizvedle 11 % skupne električne energije, druge pa 10 %, razkriva nova študija, ki jo je objavilo mislišče Ember.

Vetrna in sončna energija sta lani nadaljevali hitro rast, ob čemer so vetrne elektrarne proizvedle 17 % električne energije v EU in že drugo leto zapored prehitele plinske (16 %), je Ember zapisal v svojem letnem pregledu evropskega energetskega sektorja.

Fosilna proizvodnja, ki je še leta 2019 znašala 39 %, je padla na najnižjo raven doslej, in sicer na 29 %, pri čemer je delež plina padel že peto leto zapored.

»Fosilna goriva izgubljajo svojo prevlado v energetiki EU,« je dejal glavni avtor poročila Chris Rosslowe. »Veter in sončna energija potiskata premog na rob in silita plin v strukturni upad.«

Obnovljivi viri energije so po oceni mislišča zmanjšali odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv in jo zaščitili pred nestanovitnimi svetovnimi cenami energije. Obnovljive zmogljivosti, priključene od leta 2019 dalje, so regiji prihranile uvoz dodatnih 92 milijard kubičnih metrov plina in 55 milijonov ton premoga s skupnim stroškom 59 milijard EUR, so navedli.

Gospodarski in politični dejavniki

Rast obnovljivih virov energije se je lani nadaljevala kljub gospodarskim in političnim težavam, saj je inflacija ostala nad normo, je zapisal Ember, a so volitve povzročile zaskrbljenost zaradi vse manjše podpore energetskemu prehodu.

»Nadaljnjega napredka pa ne smemo jemati za samoumevnega«, je dejal Rosslowe in spomnil, da mora EU vetrne zmogljivosti vsako leto do leta 2030 več kot podvojiti v primerjavi z letom 2024.

Obnovljivi viri energije so lani predstavljali 47 % proizvodnje električne energije v EU, medtem ko so leta 2019, ko se je začel izvajati zeleni dogovor EU, dosegali le 34 %. Premog, ki je bil leta 2019 tretji največji vir energije v EU, je padel na šesto mesto, saj se več kot polovica držav EU zdaj zanaša na premog za manj kot 5 % svoje energije ali pa ga je popolnoma odpravila.

Umik ZDA

EU ostaja odločna pri svojem zelenem prehodu, čeprav je ameriški predsednik Donald Trump začel postopek odstopa od Pariškega sporazuma, pogodbe iz leta 2015, usmerjene v omejitev globalnega segrevanja, je povedal Rosslowe.

»Dogajanje v ZDA ne bo upočasnilo zelenega prehoda EU – ga bo prej bo utrdilo,« je dejal in poudaril vlogo sončne in vetrne energije pri zmanjševanju odvisnosti od dragega uvoza fosilnih goriv.

»Umik ZDA z vodilnega položaja na področju podnebja predstavlja priložnost za EU, da prevzame to odgovornost, in odpira vrata za več naložb v čiste tehnologije, ki bodo pritekle v Evropo.«

Lobi SolarPower Europe je toplo pozdravil ta »mejnik« EU na področju obnovljivih virov energije.

»Ta mejnik ni le del podnebnih ukrepov, temveč tudi temelj evropske energetske varnosti in industrijske konkurenčnosti,« je dejala izvršna direktorica združenja Walburga Hemetsberger in pozvala h gradnji novih skladišč in pametni elektrifikaciji na področju ogrevanja, prometa in industrije.