Slovenija bo v naslednjih letih iz EU prejela več kot 1,5 milijarde EUR za pospeševanje razogljičenja, ki jih med drugim mora porabiti za ukrepe opuščanja rabe fosilnih goriv, so sporočili iz nevladne organizacije Umanotera.

Kot so dejali, podnebna konferenca COP30 ni prinesla želenega preboja, vendar se Sloveniji odpirajo nove možnosti, da prispeva k nujno potrebnemu zmanjšanju emisij. 

Slovenija pa se je tudi pridružila skupini 24 držav, ki bodo načrt opuščanja fosilnih goriv pripravile mimo institucij Združenih narodov. 

Pol milijarde EUR prejetih sredstev pa mora Slovenija nameniti socialno-podnebnim ukrepom v podporo ranljivim gospodinjstvom.

Pri tem so opozorili, da se vlada na mednarodni ravni zavzema za opustitev fosilnih goriv, v Sloveniji pa je za več let odložila ukinitev subvencij za fosilna goriva. 

»Sedaj imajo naši politični predstavniki možnost, da skladno s svojimi deklarativnimi zavezami za pravičen prehod izkoristijo priložnost, ki jo predstavlja socialni načrt za podnebje,« so poudarili v Umanoteri. 

Socialni načrt za podnebje (SNP) je sicer načrt, ki ga morajo članice EU pripraviti kot pogoj, da lahko dostopajo do sredstev 87-milijardnega socialnega sklada za podnebje, namenjenega podpori gospodinjstvom pri prehodu na čiste vire in zmanjšanju porabe energije ter zagotavljanju boljšega dostopa do trajnostnega prevoza. 

Ukrepi in naložbe, financirani s pomočjo sklada, bodo glede na trenutni SNP usmerjeni k povečanju energetske učinkovitosti stavb med energetsko revnimi in ranljivimi gospodinjstvi ter zmanjševanju odvisnosti od avtomobilov z notranjim zgorevanjem med prevozno revnimi in ranljivimi uporabniki prevoza. 

Predlogi načrta gredo glede na navedbe Umanotere v pravo smer, vendar jih bo potrebno bistveno nadgraditi – podpora je namreč omejena na zelo majhen delež najranljivejšega prebivalstva. 

Nadgradnja ukrepov
Za nadgradnjo ukrepov bodo potrebna obsežna javna sredstva. Trenutni osnutek načrta obsega 475 milijonov EUR (povprečno 68 mio EUR na leto v obdobju 2026–2032), pri čemer je 75 % sredstev predvidenih iz evropskega socialnega sklada za podnebje, 25 % pa predstavlja obvezno državno sofinanciranje. 

Potreba po podpori gospodinjstvom za razogljičenje prometa in ogrevanja občutno presega trenutna sredstva. Za štirikratno povečanje programa vavčerjev bi bilo na primer potrebnih dodatnih 220 milijonov EUR ali približno 30 milijonov EUR na leto. 

»Država naj potroji lastna sredstva na 51 milijonov EUR letno, torej na 50-odstotni delež sofinanciranja. Vlada je čez noč našla milijardo in drastično povečala javne izdatke za družbeno in okoljsko škodljivo oboroževanje. Ta sredstva naj preusmeri v krepitev javnega potniškega prometa, v dostopna in energetsko učinkovita stanovanja, prehod na čiste vire energije in javno zdravstvo. Skratka, za pravičen prehod v okoljsko vzdržno, solidarno in odporno družbo,« pa meni Ajda Cafun iz Umanotere.