Slovenija premalo kohezijskih sredstev namenja za energetske prenove stavb, same prenove pa se odvijajo prepočasi, kažejo podatki, predstavljeni na strokovnem posvetu Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS (GZS ZGIGM) ter Gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI).

Na dogodku je bilo poudarjeno, da je Slovenija po obsegu črpanja evropskih sredstev za energetsko učinkovitost na repu EU.

Slovenija tako le okoli 5 % kohezijskih sredstev namenja energetski obnovi – najmanj med primerjanimi članicami EU. Hkrati Slovenija ne dosega niti polovice obvezne 3-odstotne letne stopnje prenove javnih stavb.

»Do leta 2023 je bilo izpolnjenega le 28 % kumulativnega cilja, kar pomeni, da je država v skoraj desetletju obnovila komaj tretjino zahtevanih površin. Tovrstno zaostajanje povečuje tveganje postopkov EU in celo finančnih sankcij,« so opozorili strokovnjaki na posvetu. 

V uvodnem govoru je generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal opozorila, da ima Slovenija na »voljo znaten obseg evropskih sredstev, a razpoložljiva finančna sredstva sama po sebi še ne zagotavljajo rezultatov«.

»Da jih bomo učinkovito izkoristili, potrebujemo tri stvari: odlične projekte in dokumentacijo za njihovo realizacijo, jasne in izvedljive upravne postopke, od pridobivanja potrebnih soglasij in dovoljenj do izvedbe javnih 'zelenih' naročanj, ter močno partnerstvo med državo in gospodarstvom,« je dodala.

Takojšnji ukrepi
Strokovnjaki so na dogodku poudarili, da uvedba obnovljivih virov energije nima polnega učinka, če stavbe prej niso ustrezno izolirane in energetsko prenovljene. To je evropski standard, ne priporočilo, so dodali.

Hkrati organizatorji dogodka in strokovna javnost pozivajo odločevalce, naj omogočijo učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, ki so trenutno največja razvojna priložnost za Slovenijo in ključna za dosego podnebnih ciljev, postavijo URE (učinkovito rabo energije) na prvo mesto in šele nato sistematično uvajajo OVE, saj obnovljivi viri  po njihovem brez predhodno prenovljenih stavb ne zagotavljajo želenih učinkov.

Odločevalci morajo tudi zagotoviti jasen, predvidljiv in dolgoročen program prenove stavb, ki bo omogočal doseganje obveznih ciljev, preprečil sankcije in sprostil gospodarski potencial energetskih prenov.

Učinkovito črpanje EU sredstev pa naj bo usmerjeno v investiranje, kar bo pozitivno vplivalo tudi na domače gospodarstvo in bo prispevalo k rasti BDP.