Evropske zmogljivosti shranjevanja energije do leta 2030 se bodo več kot podvojile, sta poročila svetovalno podjetje LCP Delta in sektorsko združenje Energy Storage Europe.

Fleksibilnost omrežja in integracija obnovljivih virov bosta okrepljeni, ko bo shranjevanje do konca desetletja preseglo 215 GW, pri čemer naj bi baterijski sistemi predstavljali več kot 160 GW, navajata organizaciji v skupnem poročilu.

Letna namestitev naj bi do takrat narasla na 20–25 GW, kar je več kot 20-krat hitreje kot v prvi polovici desetletja, dodajajo.

Rast se pričakuje v vseh segmentih, pri čemer bodo veliki projekti podprti z izboljšano ekonomiko in namenski razpisi.

Mejnik 100 GW
Novembra naj bi EU, Velika Britanija, Norveška in Švica presegle 100 GW nameščene zmogljivosti shranjevanja energije, kar bi zadostovalo za pokritje konične obremenitve Nemčije in Nizozemske skupaj, navaja poročilo.

»Doseganje 100 GW nameščenih shranjevalnih zmogljivosti energije po vsej Evropi je ključni trenutek za trg,« je dejal Silvestros Vlachopoulos, vodja raziskav shranjevanja energije pri LCP Delta. »To ne le odpira več prostora za obnovljive vire energije v omrežju danes, temveč postavlja temelje za še hitrejšo rast v prihodnjih letih.«

Od leta 2020 se je shranjevanje energije v Evropi hitro razširilo na več tehnologij.

Trenutno imajo črpalne hidroelektrarne največji delež nameščene zmogljivosti shranjevanja, skoraj 54 GW, vključno s 500 MW dodanimi letos v Belgiji in Avstriji.

Vendar pa baterije poganjajo najhitrejšo rast, pri čemer je v letu 2025 nastalo več kot 4 GW novih velikih baterijskih sistemov, s čimer je zmogljivost dosegla skoraj 45 GW.

Komercialni in industrijski sistemi so prav tako vztrajno rasli, saj si podjetja prizadevajo zmanjšati stroške in bolje izkoristiti lokalno proizvodnjo obnovljivih virov energije. Prodaja hišnih baterij se je po razcvetu, ki so ga v začetku desetletja povzročile subvencije, umirila, je zapisano v poročilu.