Pot do podnebne nevtralnosti do leta 2045 presega le zmanjševanje izpustov – zahteva širšo družbeno preobrazbo, vključevanje vseh ravni družbe in dolgoročno načrtovanje, so na prvem Podnebnem dialogu v okviru Tedna za podnebje opozorili strokovnjaki.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da se podnebne spremembe dotikajo vseh področij življenja in da moramo pri iskanju ukrepov upoštevati tudi izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaževanje voda in naraščajoče količine odpadkov. Obenem je opozorila, da okoljske politike ne smejo poglabljati družbenih razlik, temveč morajo podpirati tudi socialno šibkejše skupine.

Poudarila je tudi pomen energetske pismenosti: »Prelagati težke energetske odločitve na javnost, ki ni dovolj energetsko pismena, je problematično.«

Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek je opozorila, da do nevtralnosti vodita varčna raba virov in odgovorno upravljanje sredstev. »Vse politike morajo izhajati iz boja proti podnebnim spremembam,« je dejala ter pozvala k vključevanju vseh družbenih skupin pri sprejemanju ukrepov.

Mladinski podnebni delegat Jan Zupan je kritiziral kratkoročno naravnane politične cikle in pozval k dolgoročnim vizijam ter učenju iz primerov držav z uveljavljenimi trajnostnimi praksami.

Podnebni dialog, pobuda ministrstva za okolje, podnebje in energijo iz podnebnega zakona, je proces širokega družbenega posvetovanja o poti Slovenije do nevtralnosti do leta 2045. Zbrana mnenja bodo posredovana državnemu zboru kot izhodišče za nadaljnje oblikovanje politik. Teden za podnebje bo odslej potekal vsako leto v tretjem oktobrskem tednu.