Slovenska gospodinjstva prispevajo večji delež okoljskih davkov kot industrija, ki prejema več spodbud in nosi manjše breme, opozarja okoljska organizacija Focus v oceni financiranja slovenskega zelenega prehoda.

Ob tem v Focusu izpostavljajo, da Slovenija še vedno nima celovitega načrta za financiranje ključnih podnebnih ukrepov iz drugih virov, in opozarjajo, da zeleni prehod ne sme biti le »zelen«, temveč tudi pravičen.

Po podatkih poročila Paris Pact Payoff, ki je nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) in pri katerem je sodelovala tudi organizacija Focus, bi lahko Slovenija z ambicioznimi ukrepi do leta 2030 pridobila skoraj 4 milijarde EUR koristi – od boljšega zdravja, več delovnih mest in večje energetske varnosti do zmanjšanja podnebnih škod.

Kot poudarjajo v Focusu, »brez zadostnih, stabilnih in pravično razporejenih virov« financiranja podnebni načrti ostajajo le na papirju. Slovenija pa je sredi podnebne krize brez jasnega načrta o tem, kdo bo nosil finančno breme zelenega prehoda in pod kakšnimi pogoji.

Premalo, neučinkovito, nepravično

Novo poročilo z naslovom »Pravično financiranje zelenega prehoda v Sloveniji«, ki ga je pripravil Focus, razkriva številne pomanjkljivosti v trenutnem sistemu financiranja podnebnih ukrepov.

Slovenija bo za doseganje ciljev do leta 2030 potrebovala vsaj 57 milijard EUR investicij, od tega bo samo za energetsko-podnebne ukrepe potrebnih 22 milijard EUR. Več kot 60 % virov naj bi sicer zagotovil zasebni sektor, vendar za to niso opredeljeni ustrezni mehanizmi.

Gospodinjstva prispevajo več kot polovico vseh okoljskih davkov, vendar pri tem dobijo manj spodbud kot industrija. Trenutni sistem spodbud ne doseže gospodinjstev, ki se spopadajo z visokimi stroški energetske prenove. Podjetja z visokim dobičkom pa pogosto prejemajo javna sredstva, ki jih ne vlagajo v zeleni prehod, temveč namenijo delničarjem, ugotavlja poročilo.

Rešitve

V organizaciji Focus menijo, da je nujna sprememba načina financiranja, če želi Slovenija pravičen in učinkovit zeleni prehod.

V poročilu predlagajo progresivno davčno reformo, v okviru katere bi lahko – po vzoru Španije – davek na premoženje najbogatejših 0,5 % prebivalcev Slovenije prinesel več kot 600 milijonov EUR letno.

Predlagajo tudi pravičen socialni sklad za podnebje, ki bi vključeval podnebne dividende, naložbe v javni prevoz, energetsko učinkovita neprofitna stanovanja in vključevanje ranljivih skupin v energetske skupnosti.

Javni denar naj bi bil namenjen podjetjem, ki vlagajo v zeleni prehod, spodbude pa bi morale biti vezane na okoljska in socialna merila.