Novice

Novice

Kumer: Digitalna preobrazba mora podpirati zeleni prehod

V preteklosti je bil zeleni vidik digitalnega prehoda velikokrat prezrt. Med digitalnim in zelenim obstajajo konflikti ter sinergije, a njuno povezovanje je za prehod v podnebno nevtralno družbo ključnega pomena, je bilo glavno sporočilo nedavnega posveta na temo digitalnega in zelenega prehoda, ki je potekal v organizaciji mreže Plan B za Slovenijo, Mreže za prostor in Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo v Ljubljano in katerega se je udeležil tudi minister za energijo Bojan Kumer. Na konferenci je bilo sicer tudi poudarjeno, da se slovenska podjetja še vedno premalo zavedajo pomena digitalizacije in zelenega prehoda, vlaganja podjetij in države v inovacije pa so še vedno prenizka in nesistematična.

»Prednostna naloga Komisije sta zeleni dogovor in digitalizacija, katerih cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030 in uporaba digitalnih rešitev na najboljši možni način, ne da bi pri tem obremenjevali okolje,« je pojasnil svetovalec za zeleni in digitalni prehod pri Evropski komisiji Ilias Iakovidis, ob tem pa opozoril, da je bil v preteklosti zeleni vidik na področju digitalizacije pogosto prezrt, hkrati pa še vedno primanjkuje ustreznega kadra na tem področju. Po njegovem mnenju tako potrebujemo večjo sinergijo med zelenim prehodom in digitalizacijo.

»Tudi če digitalni sektor popolnoma ozelenimo, nam to ne bo omogočilo doseči podnebne nevtralnosti. Tako potrebujemo sinergijo obeh sektorjev, torej kako uporabiti digitalno preobrazbo za podnebno nevtralnost. Kako bomo to dosegli, pa ostaja odprto vprašanje, ki sploh ni tako očitno, saj okoljska razsežnost pri digitalizaciji v preteklosti ni bila upoštevana,« je pojasnil Iakovidis. 

Hkrati je še dodal, da nam lahko orodja digitalnega prehoda pomagajo pri doseganju podnebne nevtralnosti, saj lahko z njihovo pomočjo emisije toplogrednih plinov zmanjšamo za med 15 in 20 odstotkov, obenem pa se na področju zelenega prehoda odpirajo nova digitalna delovna mesta. 

Po drugi strani pa opozarja, da se zeleni in digitalni prehod ponekod razhajata, saj digitalni odpadki predstavljajo znaten okoljski odtis, zeleni prehod pa lahko ovira določene procese digitalizacije. Poudaril je, da je potrebno spremeniti način razmišljanja in da »ne kupujmo opreme, ampak storitve in s tem zmanjšajmo materialno potrošnjo. Le tako lahko naslovimo resnične potrebe ljudi na področjih mobilnosti, zdravstva, šolstva, energije …«

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da so bile v Sloveniji inovacije, ki so ključne za zeleni in digitalni prehod, v preteklosti preveč na stranskem tiru, saj se je za njih namenilo premalo sredstev. »Zato želimo na vladi dali prednost zelenim, inovativnim in digitalnim politikam,« je dejal Kumer. 

Hkrati je posvaril, da se digitalizacija ne sme zgoditi na račun povečanja okoljskih, ogljičnih in snovnih odtisov, pač pa mora pot digitalne preobrazbe Slovenije pomembno podpirati zeleno preobrazbo.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenove Duh pa je dodala, da je Slovenija v svojo digitalno strategijo 2030 prvič vključila tudi zeleno preobrazbo. Večji izzivi pa še vedno obstajajo na področju digitalne pismenosti.

»Digitalna preobrazba ni cilj sama po sebi, ampak je cilj izboljšanje ljudi in okolja. Gre za izrazito horizontalen proces, kar pa zahteva vključitev vseh družbenih deležnikov,« je pa dodal Til Rozman, v.d. generalnega direktorja direktorata za digitalno družbo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ter dodal, da ministrstvo namerava vzpostaviti strateški svet za digitalno preobrazbo. Pristavil je, da je digitalna transformacija v pretežni meri tehnološko in tržno motiviran proces, ki ga je treba gnati v družbeno želeno smer, torej tudi v smer podnebnega prehoda, ne pa samo tržnih ciljev.

Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je posvaril, da slaba polovica slovenskih podjetij smatra, da digitalna preobrazba zanje ni relevantna, podobno gledajo tudi na zeleno preobrazbo. Rezultat tega je, da se podjetja digitalne preobrazbe ne lotevajo celostno, kar ocenjuje kot ključno oviro. Hkrati je delež slovenskih podjetij, ki so investirala v zeleno preobrazbo, šesti najnižji v EU. Po mnenju Wostnerja je tako ključno, da v zeleno in digitalno transformacijo investirata tako javni kot zasebni sektor. »Podjetja ne vedo, kako investirati, zato so pomembni podporni mehanizmi in institucije,« je še dodal Wostner ter posvaril, da bo slovensko gospodarstvo na dolgi rok v primeru neukrepanja postalo vedno bolj nekonkurenčno.

»Premalo investiramo tako na strani države kot na strani podjetji. Ambiciozneje je potrebno nasloviti dolgoročne izzive in še zlasti priložnosti, ki jih Slovenija ne izkorišča dovolj. Nove zelene naložbe še veliko stanejo in primanjkuje ustreznega kadra, kaj pomeni, da potrebujejo boljše podporno okolje,« je zaključil Wostner.

Na okrogli mizi posveta, na kateri so strokovnjaki razpravljali o ozkih grlih digitalnega in zelenega prehoda, pa je svetovalec uprave za tehnološki razvoj pri Elektru Ljubljana Jurij Curk dejal, da je prehod na obnovljive vire energije ključni steber energetske tranzicije, ki nam bo tlakoval pot v podnebno nevtralnost. Pri tem je poudaril, da so potencialna vlaganja v omrežja velika in da je potrebno pametno oceniti, kako in v katerem trenutku so smiselna, v luči tega pa tudi, kako bomo ta sistem naredili pravičen za čim več ljudi. Tudi digitalizacija bo v tem procesu igrala vlogo, saj lahko »pripomore k temu, da postopki tečejo hitreje«.

Sociolog Aidan Cerar, strokovnjak na področju trajnostnega razvoja na IPoP, pa je opozoril, da rešitve, ki izhajajo iz rabe najsodobnejše tehnologije, pogosto ne izhajajo iz potrebe mest, temveč iz tega, kaj vse lahko tehnologija ponudi. »Pomembno je, da se vedno najprej vprašamo, katere težave ta rešuje in kaj so dejanske potrebe. Ne smemo pozabiti na ljudi, ki v mestih živijo. Pogosto namreč tehnologija v pametnih mestih odlično funkcionira, a se to zgodi na račun vse manjšega srečevanja in poznavanja ljudi, pa tudi na račun njihovega občutka varnosti v prostoru,« dodaja Cerar.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
22. maj 2023
671

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice