EU mora več kot podvojiti trenutno hitrost rasti zmogljivosti vetrne energije, da bi dosegla cilje za leto 2030, medtem ko so cilji za sončno energijo na pravi poti, je dejalo mislišče Ember.

»Na področju vetra moramo pohiteti. Za dosego cilja mora EU letno dodati 37 GW, leta 2024 pa je namestila le 16 GW,« so dodali.

»Cilj sončne energije je vsekakor dosegljiv. To bi zahtevalo letni prirast 55 GW na ravni EU, leta 2024 pa je EU dodala 65 GW novih sončnih zmogljivosti.«

Malo napredka

Mislišče je svoje izjave podalo ob objavi širšega poročila, v katerem so zapisali, da so države skoraj dve leti po vrhu COP28, kjer je bilo postavljeno prizadevanje za potrojitev svetovnih obnovljivih zmogljivosti do leta 2030, dosegle zgolj minimalen napredek.

Nacionalni cilji so se od globalnega dogovora na letni okoljski konferenci ZN povečali le za 2 %, kar poudarja trajno vrzel med mednarodnimi zavezami in dejanskim načrtovanjem politik, so še dodali.

Ta neusklajenost »ogroža ne le napredek na področju podnebja, ampak tudi energetsko varnost in gospodarsko odpornost držav.«

»Uskladitev nacionalnih ambicij z globalno zavezo o potrojitvi lahko državam pomaga spodbuditi naložbe, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter pospešiti napredek k varnim, cenovno dostopnim in čistim energetskim sistemom za vse,« je dejal Ember.

Trenutno nacionalne zaveze skupaj ciljajo na 7,4 TW obnovljivih zmogljivosti do leta 2030, kar je več od 7,2 TW v letu 2023, a še vedno precej pod 11 TW, kolikor jih je potrebnih za dosego cilja potrojitve rasti.

Nacionalni cilji so potrebni za učinkovito načrtovanje in gradnjo zelenih zmogljivosti ter njihovo optimalno vključevanje v omrežje, »kar zagotavlja cenejši in varnejši elektroenergetski sistem,« je povedala Katye Altieri, globalna analitičarka za električno energijo pri Emberju.

Posodobljeni cilji?

Od COP28 je le 22 od 133 držav posodobilo cilje za obnovljive vire, predvsem v EU, izven Unije pa je svoje načrte revidiralo zgolj sedem držav, so še navedli v mislišču.

ZDA še vedno nimajo nacionalnega cilja za leto 2030, nedavni preobrati pa so možnosti za njegovo sprejetje še dodatno zmanjšali, medtem ko Kitajska še razmišlja o svojih zelenih ambicijah, je dodal Ember.

V EU je bilo v zadnjem času več odpovedi ali zmanjšanj projektov obnovljivih virov zaradi naraščajočih stroškov in pomanjkanja državnih spodbud, med najbolj znanimi pa je danski Orsted in njegov projekt 2,4 GW Hornsea v Veliki Britaniji.