Evropski energetski prehod k neto ničelnim emisijam bodo tudi v prihodnje spremljali visoki stroški, povezani z razvojem omrežja in zahtevami po izravnavi sistema, je sporočila Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (Irena).

»Višji stroški bodo v Evropi in Severni Ameriki po vsej verjetnosti vztrajali, zlasti zaradi strukturnih izzivov, kot so zamude pri pridobivanju dovoljenj, omejene omrežne zmogljivosti ter višji stroški sistemske izravnave,« je navedla v najnovejšem poročilu o stroških.

Agencija pričakuje tudi, da bodo »geopolitične spremembe« – vključno s carinami in ozkimi grli pri surovinah – dodatno otežile uvajanje obnovljivih virov.

Svetovalno podjetje McKinsey je ločeno opozorilo, da bi se lahko v Evropi rast zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn do leta 2035 upočasnila, če bi med EU in ZDA vztrajale visoke uvozne dajatve.

Po oceni agencije Irena bo za uspešen energetski prehod EU potrebnih skupno 1 bilijon EUR naložb letno do leta 2050, kar ustreza približno 6 % BDP Unije v letu 2024.

Obnovljivi viri so sicer lani na svetovni ravni ohranili cenovno prednost pred fosilnimi gorivi, k čemur so pripomogli tehnološki napredek, konkurenčne dobavne verige in učinki množične proizvodnje, navaja poročilo agencije.

»Kar 91 % vseh novih projektov obnovljivih virov, dokončanih lani, je bilo ugodnejših od kateregakoli novega projekta na osnovi fosilnih goriv,« še dodajajo.

Počasne priključitve na omrežje?
Svetovne letne investicije v čisto energijo so lani prvič presegle 2.000 milijard USD in bile za 800 milijard višje kot pri fosilnih gorivih, je pretekli mesec objavila Mednarodna agencija za energijo (IEA). Investicije v EU so letos znašale že skoraj 390 milijard USD.

Podobno je v posebnem nagovoru o podnebnih ukrepih v New Yorku poudaril tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je predstavil pregled napredka od sprejema pariškega sporazuma pred desetletjem.

Vendar investicije v ustrezno infrastrukturo po svetu ne sledijo tempu razvoja, je opozoril Guterres.

»Za vsak dolar, vložen v obnovljive vire, gre le 60 centov v omrežja in shranjevanje. To razmerje bi moralo biti ena proti ena,« je pojasnil generalni sekretar in dodal, da se novi obnovljivi viri sicer gradijo, a niso dovolj hitro povezani v omrežje.

»Kar trikrat več obnovljivih virov čaka na priključitev na omrežje, kot jih je bilo lani dejansko dodanih.«

Kljub temu se Evropa v zadnjih letih sooča z naraščajočo nestanovitnostjo veleprodajnih cen električne energije, kar je deloma posledica prizadevanj za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja v razmerah vse večje zmogljivosti nestanovitne proizvodnje iz obnovljivih virov.

Analitiki so že prej opozorili, da zgolj pospešena gradnja omrežij ne bo zadostovala za reševanje vseh izzivov. Potrebne so tudi dodatne naložbe v shranjevanje energije ter večja izpostavljenost tržnim signalom, na primer za gospodinjske sončne elektrarne.