Novice

Novice

Ekonomist: Slovenska podjetja premalo vlagajo v digitalizacijo; energetika med bolj aktivnimi

Slovenska podjetja vlagajo v digitalizacijo približno pol toliko kot podjetja v razvitih evropskih državah, je na konferenci o vplivih digitalizacije na energetsko tranzicijo, ki ga je organiziralo Slovensko združenje elektroenergetikov, pojasnil Aleš Groznik iz ljubljanske ekonomske fakultete. Ob tem pa opaža, da so trenutne globalne razmere podjetja prisilile, da so začela o tem področju bolj razmišljati, čeprav se še vedno soočajo z veliki izzivi. 

Glede digitalizacije slovenske energetika sicer Groznik ocenjuje, da je ta v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetji v zlati sredini in je ta trenutek v ospredju, saj se na energetiko kot dejavnost veže mnogo drugih dejavnosti. »Druge dejavnosti se vklapljajo v energetiko skozi energente, po drugi strani pa skozi rešitve, ki vodijo do teh energentov. Energetika ima željo sprejeti digitalizacijo, po drugi so pa potrebe iz njenega okolja tako velike, da brez digitalnih rešitev ne gre več,« je pojasnil Groznik.

Povedal je, da če digitalizacija v preteklosti v energetiki ni imela vidne vloge, se je to spremenilo z energetsko tranzicijo. Hkrati je spomnil, da je Evropska komisija v drugi polovici letošnjega oktobra objavila akcijski načrt EU za digitalizacijo energetskega sektorja, ki postavlja jasne usmeritve za vse akterje v energetskem sistemu. Digitalizacija energetskega sektorja je tako postala stvarnost, v njeno ospredju pa je postavljen odjemalec, je dejal.

»Digitalizacija v začetku prinaša manjše spremembe, nato pa se njihova frekvenca in amplituda hitro poveča. Poslovne spremembe pričnejo poganjati same sebe in dvignejo pričakovanja deležnikov. Danes je energetika tisti del v gospodarstvu, ki je na udaru velikih sprememb, tudi na področju mobilnosti,« je še dodal Groznik. 

Ob tem je opozoril, da je v praksi 70 do 80 odstotkov projektov digitalizacije neuspešnih, kar je med drugim tudi posledica nerazumevanja pojma digitalizacije in pomanjkanja resne strategije digitalizacije. 

»Izdelava strategije za digitalizacijo je zelo pomembna, saj določa, kaj želimo delati, kako bomo to storili in s kom bomo to digitalizacijo dejansko izvedli. Dejansko je tudi problem, da smo v preteklosti vlagali tradicionalno premalo v digitalizacijo,« je še pojasnil Groznik.

V zvezi s tem je denimo med predavanjem omenil, da so slovenska podjetja iz panoge oskrbe z električno energijo, plinom in paro lani beležila prihodke v vrednosti 10,157 milijarde evrov, v povprečju pa omenjena podjetja vlagajo v digitalizacijo samo 3 odstotke oziroma 304 milijone evrov od tega zneska. 

Hkrati ima v slovenskem okolju samo 44 odstotkov podjetij strategijo digitalnega razvoja podjetja, ki je hkrati povezana tudi s poslovno strategijo podjetja. Se pa podjetja soočajo tudi s pomanjkanjem ustreznega kadra. »Na splošno je ustreznih strokovnjakov za področje digitalizacije v slovenskem gospodarstvu zelo malo,« je še dodal Groznik.

Na pomanjkanje ustreznega kadra pa je opozoril tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Slednji sicer meni, da Slovenija potrebuje več večjih pilotnih projektov na področju vodikovih tehnologij in hranilnikov energije, za katere bo v naslednjih dveh letih na voljo veliko več sredstev.

»Kasneje, ko bomo uvajali napredne tehnologije, več priložnosti bomo izgubili, tudi za slovensko elektro omrežje,« je še dejal minister. 

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
30. november 2022
188

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice