Novice

Novice

Eko sklad je letos za toplotne črpalke izplačal že 24 mio EUR, za samooskrbo pa dobrih 10 mio EUR subvencij

Največ nepovratnih sredstev je Eko sklad v prvih devetih mesecih letos izplačal za naložbe vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje stavb, in sicer 24,03 milijona evrov, sledijo naložbe v samooskrbne sončne elektrarne – net metering (10,72 mio EUR) in vgradnja kotlov na biomaso (7,16 mio EUR). Večje povpraševanje beležijo tudi pri kreditih.

Medtem je bilo za naložbe v toplotno izolacijo fasade letos že izplačanih 6,18 milijona evrov (odobrenih 6,24 mio EUR), za gradnjo oziroma nakup skoraj ničenergijskih stavb (javni sektor) pa 5,72 milijona evrov (odobrenih 6,42 mio EUR). Za nakup okolju prijaznih vozil je Eko sklad letos izplačal 5,17 milijona evrov in odobril 4,71 milijona evrov, je med drugim razvidno iz seznama, ki so ga posredovali iz Eko sklada.

Kot so še povedali, beležijo od septembra letos večje povpraševanje oziroma priliv vlog tudi na področju kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb, kar je po njihovem pojasnilu posledica ugodne obrestne mere v novem pozivu, ki je bil objavljen julija letos.

Od začetka leta pa do danes so v segmentu kreditov prejeli 1730 vlog, lani v istem obdobju 3037, v celotnem lanskem letu pa 3233.

Eko sklad nudi kredite po 2,8-odstotni fiksni obrestni meri za različne okoljske investicije tako za fizične kot pravne osebe in tudi za javni sektor.

Kot je medtem razvidno iz letnega poročila Eko sklada za leto 2022, ki čaka na vladno obravnavo, je Eko sklad lani skupaj izplačal 73,57 milijona evrov nepovratnih sredstev. Največ nepovratnih sredstev je bilo prav tako izplačanih za naložbe vgradnje toplotnih črpalk za ogrevanje stavb (17,98 mio EUR), sledijo naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo (11,16 mio EUR) in gradnja skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena (7,95 mio EUR).

Eko sklad je v letu 2022 kreditiral okoljske naložbe, ki so se nanašale predvsem na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in blaženje podnebnih sprememb s spodbujanjem ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Lani je Eko sklad odobril za skoraj 50 milijonov evrov kreditov. 

Sredstva Eko sklada so lani prinesla učinke primerljive s prihranki energije v višini več kot 300 GWh, kolikor letno proizvede večja hidroelektrarna, in za pol milijarde zelenih investicij, ki so prinesle približno 10 zelenih delovnih mest, je medtem nedavno povedala direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.

Med drugim je tudi navedla podatek, da so na Eko skladu v zadnjem letu podelili kar trikrat več sredstev kot v predhodnih letih. Po njeni oceni bodo subvencije v prihodnjih letih še potrebne oz. bodo potrebne vsaj do takrat, ko bo končno oblikovan tržni sistem s cenami, ki bodo vključevale eksterne stroške. Obenem je opozorila na vse bolj pereč problem energetske revščine. V Sloveniji je danes energetsko siromašnih okoli 7 odstotkov gospodinjstev, kar predstavlja približno 65 tisoč gospodinjstev oz. približno 100 tisoč ljudi.

Na Eko skladu tudi pripravljajo nov poziv, kjer bodo v prednosti prejemniki socialnih transferjev, in obenem zaključujejo projekt Zero500, v okviru katerega so s pomočjo kohezijskih sredstev energetsko obnovili 425 energetsko siromašnih gospodinjstev, pripravljajo pa še podoben projekt zamenjave starih kurilnih naprav.

A kot je opozorila Vendramin, so javni organi premalo povezani, ko gre denimo za dodeljevanje evropskih sredstev, od kohezijskih sredstev do sredstev iz načrta za okrevanje. Po njenem bi tako boljša povezanost prispevala k večji učinkovitosti črpanja nepovratnih sredstev.

 

 

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
20. november 2023
573

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice