EU bi morala vsako leto dodati 30 GW vetrnih zmogljivosti, da bi dosegla cilj za leto 2030, vendar je to glede na zahtevno politično in gospodarsko okolje »povsem iluzorno«, so povedali analitiki.

Lani so države članice EU na omrežje priključile le 12,9 GW novih vetrnih zmogljivosti, je sporočilo evropsko združenje za veter Wind Europe.

Letna stopnja širitve bi se morala več kot podvojiti, da bi dosegli cilj 425 GW nameščenih zmogljivosti do konca desetletja.

Posebna nujnost velja za širitev vetrne energije na morju, je povedal investicijski ekonomist Per Hansen iz švedske banke Nordnet.

»Ambicije so ogromne, a v resnici se dogaja zelo malo. Preveč se govori in premalo naredi. Končno moramo začeti z delom.«

Nova gospodarska realnost
»Potrebne so odločne politike za hitrejšo izdajo dovoljenj, nižje obrestne mere za vetrne projekte, podpora proizvajalcem in naslavljanje družbenega odpora,« je povedal eden od virov iz industrije ter poudaril, da so visoke cene komponent za nove vetrne projekte in nedavna inflacija ustvarile novo gospodarsko realnost.

»Podjetja, ki so investirala z načrtovanjem štiri do pet let vnaprej, so ugotovila, da so se razmere do začetka gradnje drastično spremenile.«

Povečanje stroškov zaradi inflacije, motnje v dobavnih verigah in politične negotovosti je v zadnjem času povzročilo propad več projektov – najbolj je odmevala odpoved danskega podjetja Orsted za 2,4 GW vetrni park na morju Hornsea 4 v Združenem kraljestvu, ki bi moral biti eden največjih na svetu.

Pomanjkanje državne podpore dodatno zaostruje težave s stroški. Danska je pred kratkim preklicala razpis za 3 GW vetrne energije na morju brez subvencij, ker ni prejela nobene ponudbe. Zdaj pripravljajo nov finančni model. Podobni razpisi so bili neuspešni tudi na Nizozemskem in v Nemčiji.

Potrojitev zmogljivosti
Analitik Fintan Devenney iz Montel Analytics je dejal, da so trenutni cilji širitve – zlasti za vetrno energijo na morju – »resnično ogromni« in pogosto zahtevajo podvojitev ali celo potrojitev trenutnih zmogljivosti.

»Veliko držav skuša doseči te cilje, a v številnih primerih jim to ne uspeva zaradi številnih negotovosti na trgu,« je dodal.

Na vprašanje o zadnjem umiku podjetja Orsted iz projekta Hornsea je Devenney je odgovoril, da to »kaže, kako težko je v tem trenutku razvijati vetrno energijo na morju«.

Politična negotovost
Največji evropski energetski trg, Nemčija, je značilen primer z »izzivi, ki so pred nami«, je povedala Sophie Lulsdorf, direktorica družbe za upravljanje portfeljev in sredstev Aurevo Energy.

Čeprav strokovnjaki pričakujejo, da bo Nemčija prihodnje leto dosegla cilj 10 GW letnih zmogljivosti kopenskih vetrnic in so njene dražbe prezasedene, na dolgi rok ostaja negotovost.

Združeno kraljestvo, čeprav izven EU, ostaja največji trg vetrne energije na morju v Evropi, vendar se sooča z vse večjimi finančnimi in regulativnimi izzivi, zaradi česar najverjetneje ne bo doseglo ciljev 43–50 GW vetrnih zmogljivosti do konca desetletja, so povedali analitiki.

Leta 2014 je imelo Združeno kraljestvo približno 12 GW nameščenih vetrnih zmogljivosti na kopnem in morju, kar je pokrivalo približno 9 % proizvodnje elektrike. Do leta 2024 se je to povečalo na več kot 30 GW, kar je zagotavljalo 30 % vse energije v državi – potrojitev zmogljivosti.