Evropska elektroenergetska infrastruktura je »zastarela« in zavira širitev obnovljivih virov energije, saj je v vrstah za priključitev na omrežje trenutno kar okoli 1.700 GW zelenih projektov, poudarja nova študija.

Analiza, ki jo je izpeljala nevladna organizacija Beyond Fossil Fuels v sodelovanju z E3G, Ember in Inštitutom za energetsko ekonomijo in finančno analizo (IEEFA), je ocenila 32 sistemskih operaterjev prenosnih omrežij v 28 državah. Ugotovili so, da številni operaterji še vedno delujejo po »zastarelih načrtih«, ki odražajo stare vladne cilje in tržne predpostavke.

Ti zastareli načrti po navedbah študije predstavljajo »sistemsko zavoro« razvoju prilagodljivosti omrežja, potrebnega za naraščajoč pritok obnovljivih virov.

»Nedavni izpad električne energije na Iberskem polotoku je ponovno opozoril na ključen pomen nadgradenj omrežja in upravljanja, ki sta temelj energetske odpornosti,« še izpostavlja študija.

»Ključna« omrežja

Načrt EU za opustitev ruskih fosilnih goriv po navedbah avtorjev analize še dodatno poudarja ključno vlogo razvoja elektroenergetskega omrežja.

Povezovanje obnovljivih zmogljivosti v omrežje je bistvenega pomena za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih virov in napredek pri razogljičenju gospodarstva.

Po ugotovitvah študije na priključitev v omrežja čaka več kot 1.700 GW obnovljivih projektov, kar presega potrebne zmogljivost za dosego energetskih ciljev EU do leta 2030.

Poleg tega je bilo zaradi zastarelih omrežnih pravil lani v sedmih državah beleženo zmanjšanje obnovljive proizvodnje v vrednosti 7,2 milijarde EUR.

Avtorji študije zato pozivajo k posodobitvi pravil načrtovanja omrežja in opozarjajo prenosne operaterje na tvegano povečano uporabo plina zaradi neustreznega načrtovanja prehoda na obnovljive vire.

»Avtorji poročila pozivajo k večji vlogi nadzora in upravljanja s strani vlad in regulatorjev, da bodo načrtovanje omrežij, upravljanje in investicije prilagojeni potrebam energetskega prehoda,« še piše v študiji.