EU mora spremeniti svoj zakon o neto ničelnih emisijah v industriji, katerega cilj je omejiti kitajsko proizvedeno blago, sicer tvega nedoseganje ciljev na področju sončne energije in višje stroški projektov, so povedali industrijski strokovnjaki.

Brez kitajskih proizvodov regija v kratkem in srednjeročnem obdobju ne bo dosegla svojih ciljev na področju sončne energije, je dejal Stefano Lorenzi, izvršni direktor 3SUN, največje evropske tovarne solarnih modulov. EU ima nameščeno zmogljivost okoli 338 GW, za dosego ciljev Evropske komisije pa bi do preloma desetletja potrebovala več kot dvakrat toliko, približno 700 GW.

»Prekinitev odnosov s Kitajsko bi bila za evropsko dobavno verigo izjemno škodljiva. Jasno je, da je treba to stališče v zakonu o neto ničelnih emisijah v industriji nekoliko omiliti,« je dejal Francesco Emmolo, generalni direktor za Italijo in Grčijo pri kitajskem proizvajalcu Longi.

Po njegovih besedah bi lahko evropske vlade sklenile nove srednje- do dolgoročne trgovinske dogovore s Kitajsko, zasebna podjetja pa bi si lahko izmenjala patente, znanje in proizvodne linije, pri čemer se je skliceval na zakonodajo, ki naj bi začela veljati prihodnje leto in ki določa, da komponente za solarne projekte, ki sodelujejo na vladnih dražbah, ne smejo prihajati iz Kitajske.

Zaostajanje
EU je ciljala na proizvodnjo 30 GW solarnih panelov znotraj bloka do leta 2030, a zaostaja v petih od šestih ključnih tehnologij, uporabljenih pri sestavi modulov, je povedala Walburga Hemetsberger, vodja trgovinske skupine SolarPower Europe.

»Zakaj lahko sklenemo pogodbo o UZP z ZDA in ne moremo skleniti resne solarne pogodbe s Kitajsko?« je vprašal Arturo Lorenzoni, izredni profesor energetske ekonomije na univerzi v Padovi.

»Odvisni smo od obeh, a vsaj sonce nas pelje k razogljičenju. Obstaja tveganje, da bo politika zakona o neto ničelnih emisijah zamaknila naše cilje,« je dodal.

Pet največjih kitajskih proizvajalcev ima letno proizvodnjo 350–400 GW, medtem ko ima Evropa po njegovih besedah proizvodne zmogljivosti le nekaj GW. »Za module je zmogljivost 12 GW, a ta podjetja potem celice kupujejo na Kitajskem,« je povedal Emmolo.

Skrbi zaradi stroškov
Obstajajo tudi pomisleki glede dobičkonosnosti, saj modul, izdelan izključno v Evropi, stane približno trikrat več kot modul iz kitajskih komponent, modul v skladu z novim zakonom pa bi bil po podatkih SolarPower Europe vsaj dvakrat dražji.

Dodatni stroški bi znatno otežili, da bi solarne enote postale dobičkonosne, je opozorila skupina.