Države Zahodnega Balkana bi lahko povišale svoje skupne proizvodne zmogljivosti za 20 GW do leta 2040 in postopno ukinile premog do leta 2045, je sporočilo svetovalno podjetje Aurora Energy Research.

V svojem prvem tržnem pregledu za regijo je Aurora navedla, da se pričakuje nadaljnja rast skupne zmogljivosti Albanije, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine za kar 35 GW do leta 2060.

»Obnovljivi viri energije naj bi prevzeli levji delež, medtem ko bodo baterijski sistemi za shranjevanje energije, medsebojne omrežne povezave in vodikove-plinske turbine tvorile  preostale dodatke zmogljivosti,« je v svoji študiji navedla Aurora.

Najhitrejša stopnja rasti se pričakuje pri sončni proizvodnji, še navaja študija.

Izstop iz premoga

Hitrost razogljičenja na Zahodnem Balkanu bo močno odvisna od mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) ali uskladitve z evropskim sistemom za trgovanje z emisijami.

Premik od lignita bi lahko zahteval čas, popolni izstop pa se pričakuje do leta 2045, vendar naj bi se delež lignita v energetski mešanici v naslednjem desetletju zaradi pritiska CBAM in davkov na ogljik znatno zmanjšal.

Države Zahodnega Balkana »so najhitreje spreminjajoči se energetski trgi v Evropi«, je dejal Panos Kefalas, vodja raziskav pri Aurori. »Starajoče se termalne elektrarne, liberalizacija trgov, sheme podpornih politik in močna temeljna ekonomika bodo regijo postavili v ospredje zanimanja razvijalcev zmogljivosti.«