Največje svetovne banke so lani občutno povečale financiranje projektov na področju fosilnih goriv in tako prekinile upadanje iz leta 2021, kljub podnebnim zavezam, je pokazalo novo poročilo.

»Leta 2024 je svet prvič presegel ključno mejo segrevanja za 1,5°C, predvsem zaradi prepočasnega prehoda od fosilnih goriv,« so v letnem poročilu zapisali v koaliciji Banking on Climate Chaos (BOCC), ki jo sestavlja osem okoljevarstvenih skupin.

»Banke opuščajo prej napovedane cilje za zmanjšanje izpustov v korist temperaturnih scenarijev, ki omogočajo več financiranja za fosilna goriva.«

Največje banke na svetu so lani povečale financiranje fosilnih goriv za 162 milijard USD, na skupno 869 milijard USD v letu 2024.

Petiinšestdeset (65) največjih bank na svetu je v letu 2024 povečalo financiranje projektov fosilnih goriv za 162 milijard USD, na skupno 869 milijard USD.

Banke iz poročila so od leta 2016, ko je začel veljati pariški podnebni sporazum, za fosilna goriva namenile 7,9 bilijona USD. Cilj sporazuma je omejitev globalnega segrevanja precej pod 2°C glede na predindustrijsko raven, z ambicijo 1,5°C.

Načrt za neto ničelne izpuste
Banke so od leta 2021, ko je Mednarodna agencija za energijo začrtala časovnico za dosego neto ničelnih izpustov do leta 2050, v kateri ni prostora za širitev fosilnih goriv, v fosilna goriva vložile 3,3 bilijona USD.

»Kljub predhodno sprejetim zavezam o neto ničelnih izpustih so svetovne banke v letu 2024 omilile ali opustile mnoge podnebne zaveze in znatno povečale financiranje fosilnih goriv, vključno s širitvijo te industrije,« so zapisali v poročilu.

Največji financer je bil JPMorgan Chase s 53,5 milijardami USD finančnih zavez, sledila sta Bank of America s 46 milijardami USD in Citigroup s 44,7 milijardami USD.

Med največjimi evropskimi bankami, ki financirajo širitev fosilnih goriv, so bile Deutsche Bank, HSBC in Santander, ki so bile lani po tem merilu uvrščene med 20. in 22. mesto na svetu.