Priporočila Evropske komisije za pripravo slovenskega posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) so bila le delno upoštevana, se glasi objavljena ocena Komisije. Komisija med drugim želi več ukrepov za povečanje OVE.

Iz dokumenta Komisije je razvidno, da je Slovenija izpolnila priporočila glede ukrepov za znižanje emisij za 27 % do leta 2030 glede na leto 2005 v sektorjih, ki niso del sistema EU za trgovanje z emisijami, torej stavbnem sektorju, cestnem prometu, kmetijstvu, odpadkih in malih podjetjih.

Posodobljene projekcije tako kažejo, da bodo veljavni in načrtovani ukrepi skupno znižali emisije za 28,6 %, kar presega državni cilj za 1,6 odstotne točke. Leta 2023 so emisije iz zgoraj omenjenih sektorjev predstavljale približno 69 % vseh emisij v Sloveniji, za leto 2030 se pričakuje, da bo njihov delež okoli 66 %.

Ukinitev fosilnih subvencij in povečanje cilja za OVE

Slovenija v svojem načrtu glede na oceno Komisije ni pojasnila, kako namerava postopoma ukiniti podporo fosilnim gorivom. Komisija pa slovenski vladi priporoča tudi sprejetje časovnice, po kateri bodo te podpore ukinjene.

Tudi priporočila glede prilagajanja podnebnim spremembam so bila upoštevana le delno, enako velja za priporočila Komisije na področju OVE.

Komisija ugotavlja, da se je Slovenija sicer zavezala, da bo leta 2030 delež obnovljivih virov v rabi energije znašal 33 %, kar pa je precej manj od 46-% cilja, ki je bil izračunan na podlagi ustrezne evropske zakonodaje.

Tudi pri umeščanju OVE v prostor se je Slovenija delno ravnala po priporočilih Komisije.

Komisija po drugi strani Slovenijo poziva k povečanju deleža OVE, vključno s sprejetjem strategije glede vetrne energije in povečanjem deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju.

Slovenija je prav tako le delno upoštevala priporočila glede energetske učinkovitosti, Komisijo pa tudi niso zadovoljila pojasnila glede krepitve energetske varnosti.

Energetska varnost

Komisija v svoji oceni ugotavlja, da NEPN sicer pojasnjuje, da je bila večina dobav ruskega plina že ukinjena in da med slovenskimi dobavitelji ter Rusko federacijo ni več veljavnih pogodb, hkrati pa NEPN še vedno določa, da lahko delež ruskega plina v slovenskem uvozu plina znaša od 0 do 30 %.

Glede jedrske energije Komisija ugotavlja, da se NEPN ne ukvarja z vprašanji diverzifikacije in varnosti oskrbe z jedrskim materialom, gorivom, nadomestnimi deli in storitvami. Slovenija naj si zato zagotovi dolgoročne dobave jedrskih komponent.