Vlade v Evropi vetrne energije ne izkoriščajo dovolj za izpolnitev podnebno-energetskih ciljev do leta 2030, so sporočili iz panožnega združenja WindEurope ter ob tem za 15 % znižali napoved letošnjega obsega novih vetrnih elektrarn.

Rast je v prvi polovici letošnjega leta zaostala za pričakovanji zaradi težav s počasnimi postopki pridobivanja dovoljenj, ozkimi grli v omrežju, počasno elektrifikacijo ter slabo zasnovanimi dražbami, so sporočili iz združenja.

V prvem polletju je bilo tako v Evropi novih vetrnih zmogljivosti za 6,8 GW, vključno s 5,3 GW v Evropski uniji, s čimer je skupna nameščena zmogljivost v Evropi narasla na 291 GW. Skoraj 90 % tega predstavljajo vetrne elektrarne na kopnem, so zapisali v WindEurope.

Oceno rasti v letošnjem letu so v združenju oklestili z 22,5 GW, kolikor so napovedali januarja, na 19 GW. Za Unijo se je napoved skrčila s 17 GW na 14,5 GW. Ta regija naj bi po oceni združenja po novem do leta 2030 dosegla 344 GW vetrne zmogljivosti, kar je precej manj od njenega cilja, določenega pri 425 GW.

Nemčija vodilna
Na čelu letošnje rasti je po navedbah združenja Nemčija, ki je v prvem polletju odobrila za 8 GW projektov na kopnem, potem ko je kot prva država članica Unije uveljavila nova evropska pravila o izdajanju dovoljenj, kot jih določa leta 2023 prenovljena evropska direktiva o spodbujanju energije iz obnovljivih virov (RED3). Nemčija je tako na dobri poti, da letos postavi za 5 GW novih vetrnih elektrarn na kopnem, kar je skoraj trikratnik letne stopnje rasti, ki jo je beležila v zadnjih petih letih.

V drugih državah je po besedah WindEurope napredek zastal. Nobena od drugih 26 članic Unije namreč ne potrjuje vetrnih projektov v 24-mesečnem roku, ki ga določa RED3. V več državah vzpostavitev »območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije povzroča več zmede kot poenostavitev«.

»Vlade se morajo glede vetrne energije zresniti,« je dejal glavni izvršni direktor WindEurope Giles Dickson. »Vetrna energija je konkurenčna ter zmanjšuje stroške električne energije za državljane in podjetja. Vlade pa še vedno ne omogočajo dovolj hitrega pridobivanja dovoljenj in gradnje vetrnih elektrarn.«

Težave v industriji
Breme tega že čuti industrija, je opozoril Dickson. »Manj novih vetrnih elektrarn je slaba novica za evropsko konkurenčnost v širšem smislu,« je dejal in dodal, da v proizvodnji jekla, kemikalij ter sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij potrebujejo poceni električno energijo, da lahko konkurirajo Kitajski in ZDA. »Poslovanje v Evropi je zanje toliko težje, če Unija ne zmore izpolniti svojih energetskih ciljev,« je dodal Dickson.

Apetit vlagateljev medtem ostaja velik, naročila turbin in naložbe pa rastejo, so še zapisali v združenju.

Evropa je v prvem polletju zabeležila za 34 milijard EUR končnih investicijskih odločitev za nova polja vetrnih elektrarn, kar je več kot v celotnem lanskem letu, naročila vetrnih turbin pa so na medletni ravni narasla za 19 % in dosegla 11,3 GW.