DZ je nedavno s 77 glasovi za in nobenim proti sprejel nov zakon o učinkoviti rabi energije. Kot je na torkovi predstavitvi zakona povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blaž Košorok, zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije, v tem okviru pa tudi različne ukrepe, ki spodbujajo energetsko učinkovitost v vseh sektorjih in pri različnih deležnikih.

»Energetska učinkovitost je v okviru energetske politike obravnavana kot eden izmed stroškovno najučinkovitejših načinov za podporo prehodu v nizkoogljično družbo in za ustvarjanje rasti delovnih mest in investicijskih priložnosti,« je dejal Košorok.

Kot je pojasnil, so pogoste spremembe evropske zakonodaje glavni razlog za stalno spreminjanje in dopolnjevanje energetskega zakona (EZ-1). »Poleg tega pa postaja evropska energetska zakonodaja vedno bolj podrobna in obsežna, kar povečuje obseg vsebin, ki jih ureja EZ-1. Zaradi obsežnosti samega zakona postaja materija, ki jo zakon ureja, čedalje bolj nepregledna, čedalje težje je zagotavljati tudi pravočasen prenos direktiv v slovenski pravni red. Iz tega razloga se je izkazala potreba, da se zakonska ureditev energetike, ki je sedaj zajeta v enem zakonu, po vsebini razdeli na več samostojnih zakonov, ki bodo sledili strukturi pravnega urejanja teh vsebin v aktih sekundarne zakonodaje Evropske unije,« je poudaril Košorok.

»Temu premisleku sledi tudi predlog zakona, ki iz EZ-1 izloča področje energetske učinkovitosti in ga ureja samostojno. Nekatere določbe predloga zakona so enake določbam v trenutno veljavnem energetskem zakonu EZ-1, nekatere pa so spremenjene ali dodane z namenom ustreznega prenosa evropske zakonodaje iz področja energetske učinkovitosti v slovenski pravi red,« pravi Košorok.

»Na podlagi posebnega zakona za to področje se ocenjuje, da bo mogoče doseči lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na tem področju in pa hitrejši prenos in vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko,« je pristavil.

Kot pojasnjuje, so bistvene vsebine in spremembe zaradi prenosa evropske zakonodaje glede na določbe trenutnega veljavnega energetskega zakona dodatne zahteve glede dolgoročne strategije prenove stavb skladno z zahtevami direktive. Predlog zakona določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo, ker po novem predpisuje ločeno merjenje zemeljskega plina in merjenje porabe energije za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo.

»Zaradi lažjega prehoda za uporabo električnih vozil se v okviru energetske učinkovitosti zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih. Zakon bo po novem zato predpisal obveznost namestitve polnilnih mest in infrastrukturnih vodov v primerih gradnje in prenove obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, pa tudi za počivališča zunaj vozišča javne ceste in za samostojno urejena parkirišča za motorna vozila,« pravi Košorok.

Pri prihrankih energije pri končnih odjemalcih je nova postavljena meja 100 MWh za dobavitelje trdih goriv, nadgrajuje pa se tudi sistem upravljanja z energijo v javnem sektorju s tem, da se uvaja obveznosti imenovanja tako imenovanih energetskih upravljalcev, ki bodo na nivoju osebnega javnega sektorja skrbeli za izvajanje ukrepov s področja upravljanje z energijo v stavbi. S predlogom zakona se uvaja tudi sisteme za avtomatizacijo in nadzor, delovanje tehničnih stavbnih sistemov v večstanovanjskih stavbah ter stroškovno učinkovita alternativa za fizične preglede.

»Poleg navedenih je še več drugih manjših novosti, vsekakor pa je sprejem zakona o učinkoviti rabi energije ključen za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti ter dosego zastavljenih ciljev Republike Slovenije na tem področju,« je še dodal.